"To je odločilen trenutek za našo varnost," je na dvodnevnem vrhu v Varšavi dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki je potrdil, da bodo ZDA prevzele poveljevanje bataljonu na Poljskem, Velika Britanija v Estoniji, Kanada v Latviji in Nemčija v Litvi. Pri tem bodo ZDA napotile okoli 1.000 vojakov na Poljsko, Velika Britanija pa 500 v Estonijo, 150 na Poljsko.

Bataljoni, ki bodo v omenjene države napoteni naslednje leto, bodo večnacionalni in se bodo redno izmenjavali. Prispevke so napovedale vse države članice. Po neuradnih informacijah naj bi Slovenija prispevala vod s 30 vojaki za bataljon pod kanadskim poveljstvom v Latviji.

Prevzem nadzora nad protiraketnim ščitom
Stoltenberg je tudi povedal, da je Nato od ZDA prevzel poveljstvo in nadzor nad protiraketnim ščitom, ki ga postavljajo v Evropi. To pomeni, da so ameriške vojaške ladje, nameščene v Španiji, radar v Turčiji in prestrezna baza v Romuniji zmožni delovati skupaj pod Natovim poveljstvom in nadzorom. Ob tem je ponovno zatrdil, da je protiraketni sistem namenjen zgolj obrambi in zasnovan kot ščit pred napadi "zunaj evro-atlantskega območja". Po njegovih besedah torej ne predstavlja grožnje ruski zmožnosti strateškega jedrskega odvračanja.

"Absurdno je govoriti o grožnji Rusije"
Voditelji 39 držav članic in zaveznic zveze Nato, med njimi slovenski premier Miro Cerar, želijo z akcijskim načrtom pripravljenosti odvrniti, po njihovih besedah "vse bolj agresivno Rusijo"; Zahod je namreč leta 2014 presenetila referendumska odločitev prebivalcev Krimskega polotoka, da se z aneksom pridružijo Rusiji. Zahodne države, predvsem Ukrajina in ZDA, pa Moskvo obtožujejo, da je vojaško posredovala v vzhodnoukrajinskih regijah Doneck in Lugansk, kar Moskva vztrajno zanika.

Moskva je Natu zaradi napovedane krepitve sil v vzhodnoevropskih državah že očitala kratkovidnost. "Absurdno je govoriti o grožnji iz Rusije, ko na Bližnjem vzhodu dnevno umira na stotine ljudi," je pred vrhom v Varšavi sporočil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. "Upamo, da bosta prevladala zdrav razum in politična volja ter preprečila konfrontacijo," je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA povedal Peskov, ki tako kot Stoltenberg dejal, da je Rusija pripravljena na dialog.

Da Rusija "ni sovražnica, ni grožnja Francije" je pred vrhom dejal francoski predsednik Francois Hollande. "Rusija je partnerica, ki, to drži, lahko včasih, in to smo videli v Ukrajini, uporabi silo, ki smo jo obsodili, ko si je priključila Krim," je bil jasen.

Slovenija za obrambne izdatke namenja 0, 94 % BDP-ja
Na vrhu naj bi pregledali tudi uresničevanje zavez s prejšnjega vrha v Walesu septembra 2014, kjer so se dogovorili za povečanje obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP-ja, potem ko so države članice zaradi gospodarske krize več let rezale stroške za obrambo.

Slovenija je po obrambnih izdatkih na repu držav članic Nata, manjši delež BDP-ja namenjajo le Španija, Belgija in Luksemburg. Po podatkih Nata je Slovenija lani za obrambne izdatke namenila 0,94 odstotka BDP, letos pa bo po ocenah ta delež ostal na isti ravni. Glavnina tega denarja gre za plače, medtem ko gre za opremo le 1,17 odstotka sredstev. Ciljna raven teh vlaganj je sicer 20 odstotkov. Cerar je v izjavi za slovenske medije poudaril, da je Slovenija odgovorna in resna članica zavezništva, kar dokazuje tudi s tem, da je obrnila trende upadanja usposobljenosti Slovenske vojske.

Putinov poziv
Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru francoskega predsednika Francoisa Hollanda in nemško kanclerko Angelo Merkel pozval, naj v okviru pogovorov ob vrhu Nata v Varšavi vplivata na ukrajinskega predsednika Petra Porošenka, da bo spoštoval mirovni sporazum iz Minska, so sporočili iz Kremlja.

O razmerah v Ukrajini se je ruski predsednik že v sredo pogovarjal z ameriškim kolegom Barackom Obamo, ki je bil "zelo jasen", da mora Rusija nehati podpirati proruske upornike, je povedal ameriški državni sekretar John Kerry. V spopadih med ukrajinsko vojsko in proruskimi uporniki je v nekaj več kot dveh letih umrlo 9.400 ljudi. Napetosti so se nekoliko zmanjšale po podpisu mirovnega sporazuma februarja lani, a še vedno občasno izbruhnejo spopadi. Proces za rešitev konflikta je na mrtvi točki.

Nato si ne želi nove hladne vojne
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je glede odnosov z Rusijo dejal, da si Nato ne želi spopadov ali nove hladne vojne. "Hladna vojna je zgodovina in mora ostati zgodovina," je dejal in zagotovil nadaljevanje dialoga z Rusijo.