Reinhold Hanning se je pri 18 letih prostovoljno pridružil paravojaški nacistični organizaciji SS in bil od leta 1942 do 1944 paznik v Auschwitzu na današnjem ozemlju Poljske, kjer so nacisti med drugo svetovno vojno ubili okoli 1,1 milijona ljudi, med njimi večinoma Jude. Sodišče v Detmoldu je razsodilo, da je med januarjem 1943 in junijem 1944 sodeloval v sistematičnih pobojih internirancev.
Njegova obramba je trdila, da prisotnost v koncentracijskem taborišču še ne pomeni odgovornosti za poboje, medtem ko je tožilstvo poudarjalo, da ga lahko obsodijo zaradi prispevka k delovanju taborišča in cilju iztrebljanja ljudi. Tožilstvo je zahtevalo šest let zapora, obramba pa oprostitev, ker Hanning ni osebno "ubil, udaril ali zlorabljal" nikogar.
Sodnica Anke Grudda je dejala, da ni res, da ni imel izbire, saj bi lahko zaprosil za premestitev na bojišče. Nemogoče se ji zdi, da ne bi vedel za poboje, saj je v Auschwitzu preživel dve leti in pol in bil v tem času dvakrat povišan. "To dokazuje, da ste se izkazali kot voljan in učinkovit rabelj v pobojih," je dejala sodnica.
Med sojenjem klonil
Hanning je sojenje spremljal na invalidskem vozičku in vseskozi molčal brez kazanja čustev, pri tem pa se izogibal očesnemu stiku z drugimi v sodni dvorani. Aprila je Hanning prekinil molk in se opravičil za svoja dejanja. "Sram me je, da sem pustil, da se je zgodila takšna krivica, in da nisem naredil ničesar, da bi jo ustavil. Iskreno mi je žal," je dejal takrat.
Njegov odvetnik je napovedal pritožbo, sodbo pa so pozdravile različne judovske organizacije. Svetovni judovski kongres v obsodbi vidi jasno sporočilo, da je Hanning sodeloval pri množičnih pobojih in bil del neizprosnega ubijalskega stroja. "Brez aktivnega sodelovanja ljudi, kot je on, Auschwitz ne bi bil mogoč," se je glasilo sporočilo.
Še dva obtoženca
Obsodba Hanninga je verjetno eno od zadnjih sojenj v Nemčiji za grozodejstva, ki jih je med drugo svetovno vojno zagrešil zločinski nacistični režim Adolfa Hitlerja. Trenutno sta v zvezi s poboji v Auschwitzu obtožena ena ženska in en moški, ki sta stara več kot 90 let. Tretji moški, ki je bil tudi paznik SS-a v Auschwitzu, je aprila umrl, star 93 let, še preden se je začelo sojenje proti njemu.
Do zdaj so morali nemški tožilci dokazati obtožencem, da so bili neposredno vpleteni v poboje, a se je to spremenilo leta 2011 z obsodbo Johna Demjanjuka, ko je sodišče ugotovilo, da je njegovo delovanje v službi paznika v koncentracijskem taborišču pomenilo sodelovanje v množičnih pobojih. Lani je bil na štiri leta zapora obsojen 94-letni Oskar Groening zaradi sodelovanja pri pobojih najmanj 300.000 ljudi v Auschwitzu, ko je bil zadolžen za preštevanje denarja, ki so ga zaplenili internirancem.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje