"Da bomo tako veliko zbirko po več kot pol stoletja našli neokrnjeno, se mi je zdelo približno toliko verjetno, kot da bi našli zaklad s potopljene galeje," je zakladnico predmetov komentiral direktor muzeja Piotr Cywinski. Foto: EPA
Že 19. maja so v Auschwitzu predstavili še eno presunljivo najdbo: emajliran lonček z dvojnim dnom, v katerem se je vsa ta leta skrival zlat prstan. Lonček je svojo skrivnost razkril šele, ko je umetno dno z leti razpadlo.
Že 19. maja so v Auschwitzu predstavili še eno presunljivo najdbo: emajliran lonček z dvojnim dnom, v katerem se je vsa ta leta skrival zlat prstan. Lonček je svojo skrivnost razkril šele, ko je umetno dno z leti razpadlo. Foto: EPA

Kupe osebnih predmetov - gre predvsem za nakit, termometre, jedilni pribor, prazne stekleničke zdravil, ključe in glavnike - so že leta 1967 našli arheologi, ki so razkopavali območje v kraju Oswiecim na jugu Poljske, kjer so med drugo svetovno vojno stale plinske celice in krematorij.

Artefakte, ki so jih takrat opisali kot "poslednje imetje Judov, ki so jih po selekciji na dvorišču odpeljali v smrt v plinskih celicah", so zgodovinarji zapakirali v 48 kartonastih škatel, jih shranili v prostore Poljskega znanstvenega inštituta v Varšavi, kjer se je za njimi do nedavnega izgubila sled.

"Stvari so pripadale Judom iz Poljske, Madžarske in drugih evropskih držav. Do praga plinske celice so prišli samo z oblekami, ki so jih nosili, in z majhnimi torbicami osebnih predmetov," je komentiral direktor muzeja v Auschwitzu Piotr Cywinski, ki zbirko opisuje kot "izjemno najdbo".

Izgubljeni v političnem udaru
V muzeju so vedeli, da mora zbirka nekje obstajati, saj imajo posnetke iz leta 1967, na katerih so posneta izkopavanja; najverjetneje je, da so jih v Varšavo odnesli za preiskave. A že nekaj mesecev pozneje, leta 1968, je prišlo do političnega obrata, nova komunistična oblast pa je po besedah muzeja "zavzela skrajno antisemitično držo".

"V registru muzejske zbirke imamo samo 400 predmetov, ki naj bi bili rezultat izkopavanj v letu 1967. Vedeli smo, da jih mora biti nekje še veliko, veliko več," je v izjavi za javnost poudarila Elzbieta Cajzer, vodja muzejske zbirke. "Že pred meseci smo preiskavo začeli s proučevanjem arhivske dokumentacije.

Muzejskemu osebju je uspelo najti zadnje še živeče člane izkopavanja v šestdesetih, ki so jim pomagali najti sled za škatlami. Zdaj jih bodo pregledali, sistematizirali in arhivirali.

Med letoma 1940 in 1945 so nacisti v koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau ubili okrog milijon in pol ljudi, večinoma Judov.