Po začetku protestov pred petimi tedni so se nekdanji rudarji sestali s predstavniki lokalnih oblasti, ministrstva za rudarstvo in tesnim sodelavcem kralja, zdaj pa nekateri želijo, da posreduje sam kralj Mohamed VI.

"Ko so zaprli rudnik, so nam obljubili nova delovna mesta in odškodnine, a se ni zgodilo nič," je po poročanju Reutersa dejal eden od nekdanjih rudarjev, ki se v strahu pred posledicami ni želel predstaviti. Napovedal je nadaljevanje protestov do izboljšanja položaja rudarjev.

Rudarji so žrtve gospodarske liberalizacije, ki pa je ta teden v Marakešu na regionalni konferenci z naslovom Priložnost za vse prejela pohvale Mednarodnega denarnega sklada. Medtem ko se je življenjski standard povišal v urbanih in obalnih območjih, pa v nekaterih revnejših predelih raste nezadovoljstvo. Vlada želi gospodarsko rast, ki naj bi bila letos 3,4-odstotna, spodbuditi z reformo valute in krčenjem subvencij.

Protesti v Džeradi imajo podobne razloge kot nezadovoljstvo, ki je leta 2016 zajelo pokrajino Rif, prav tako na severu. V obeh primerih so bile vzrok za proteste smrti ljudi, ki so bili prisiljeni v tvegana dejanja, da bi preživeli.

Protesti po smrti bratov
Konec decembra so se na severu začeli protesti, potem ko sta dva brata utonila med iskanjem premoga globoko pod zemljo. Eden od njih je prebil luknjo v vodnjak in poplavilo je jašek. V četrtek pa je umrl še en nekdanji rudar, ko se je zrušil rov.

Rudarji pravijo, da prodajo vrečo premoga za pet oziroma sedem evrov trgovcem, ki jo potem za 50 evrov prodajo restavracijam, hotelom in javnim kopelim. Aktivist v Džeradi Abdelvahab Humami je dejal, da "vplivneži izkoriščajo rudarje, ki nimajo dela". Dodal je, da zahtevajo "službe, razvoj in pregon korupcije".

Pred smrtjo rudarjev so ljudje v Džeradi protestirali zaradi visokih cen elektrike, protesti pa se napovedujejo tudi v prihodnje, čeprav se na desetine voditeljem in pripadnikom protestnega gibanja Hirak al Čabi v Rifu sodi.

Policija tako nadzira prihode in odhode iz Džerade, kjer se rudarji vsak teden zberejo na glavnem trgu in zahtevajo državno pomoč in nove službe. Izražajo solidarnost s protestniki v Rifu. Tam so se protesti začeli po tem, ko je moškega do smrti zdrobil smetarski tovornjak. Moški je namreč želel iz tovornjaka vzeti nezakonito ulovljene ribe, ki jih je policija odvrgla v smeti.

Protestniki ne pozivajo k rušenju kralja. Številni Maročani se namreč zavedajo nestabilnosti v Libiji in drugih predelih severne Afrike. Tako kritizirajo vlado in kraljeve sodelavce, ne pa tudi samega kralja. Aktivist Humami meni, da je "kralj verjetno edini, ki lahko reši nastali položaj".

Vlada vlaga, mladi v tujino
Vlada vlaga v turizem, med drugim v novo letališče v Ouždi na severovzhodu države, okoli 60 kilometrov od Džerade, da bi pripeljali turiste v obližnja obalna letovišča. Oblasti napovedujejo tudi za 1,2 milijarde evrov vlaganj v avtomobilsko industrijo. Ustvarjena so bila delovna mesta v proizvodnji, vendar ne dovolj za vse več prebivalcev, zato številni mladi Maročani iščejo delo v tujini.

Stabilnost Maroka je v interesu zahodnih držav. Reuters poroča, da je Maroko edina severnoafriška država, v kateri se niso zasidrale džihadistične skupine, Rabat pa je ob tem ključni partner v zbiranju obveščevalnih podatkov o teh skupinah.