V tem osemmilijonskem mestu je strelno orožje del vsakdana. Telesni stražarji brzijo na svojih motorjih z mitraljezi v rokah, varnostniki v nakupovalnih središčih pretipajo stranke, mnoge javne stavbe pa imajo posebne s peskom napolnjene cevi za izpraznitev pištol.
Poizkusna prepoved začne veljati danes, trajala pa bo tri mesece oziroma tudi za stalno, če se bo v tem času število umorov znatno zmanjšalo, piše Guardian. Mnogi meščani zamisel pozdravljajo, a so skeptični glede rezultatov, saj je večina zločinov zagrešena z nezakonitim orožjem.

Kolumbijci imajo po ustavi pravico do strelnega orožja, licenco pa pridobijo od vojaških oblasti. A na vsakega od dveh milijonov zakonito registriranih kosov orožja v rokah civilistov pridejo štirje nezakoniti. Po podatkih županovega urada je bilo le 10 odstotkov od 1016 umorov s strelnim orožjem v Bogoti lani zagrešenih z registriranimi pištolami.
A raziskava o učinkih podobne prepovedi v drugih delih države med letoma 2009 in 2010 je zaznala "velik in znaten upad nasilja" - umori so upadli za 23 odstotkov, poškodbe s strelnim orožjem pa za 53 odstotkov.

Za "kulturo ljubezni"
Petro, ki je bil izvoljen z 32 odstotki glasov, a zdaj uživa kar 69-odstotno podporo, pa si ne prizadeva le za upad stopnje umorov, ampak si želi revolucionalizirati kolumbijski odnos do pištol. "Ne gre le za ustavitev ljudi s pištolami, da se sprehajajo okoli z njimi. To je del politike položitve orožja, vera v monopol države nad orožjem in proizvajanje kulture strpnosti in ljubezni," razlaga Petro. "Nošnja pištole ni obrambni mehanizem, ampak tveganje."

Petro je bil star 17 let, ko je streljal prvič. To je bilo na vadbenem taboru urbane uporniške skupine M-19. A tako sam kot tudi njegovi nekdanji tovariši v uporniškem gibanju pravijo, da ni bil nikdar vpleten v nasilje, ampak je bil politični vodja in ideolog. Tajno je deloval in rekrutiral za M-19, medtem pa študiral ekonomijo na elitni bogotski univerzi Externado.
Leta 1985, ko mu je bilo 25 let, so ga ujeli in pet dni mučili. "Vsake dve uri so me pretepli in me spraševali ista vprašanja," je zapisal Petro v reviji SOHO. Služil je 18-mesečno zaporno kazen v zaporu la Modelo, ko je M-19 oblegal pravosodno palačo. Več kot 100 ljudi, vključno z 11 vrhovnimi sodniki, je bilo ubitih ob vojaškem prevzemu stavbe.
Amnestija za upornike
M-19 so z vlado podpisali premirje leta 1990, demobiliziranim borcem pa so podelili amnestijo. V okviru političnega gibanja, ki se je rodil iz mirovnega procesa, je Petro pomagal ponovno napisati kolumbijsko ustavo in bil izvoljen v kongres, ne da bi pri tem opustil svojo levičarsko ideologijo. Leta 2006 je bil izvoljen za senatorja in naglo pridobil sloves govorca in ostrega kritika takratnega predsednika Alvara Uribeja.

Petro je v kongresu javno izpostavil tesno sodelovanje med desničarskimi uporniki in politično elito, kar je pripeljalo do več kot 60 aretacij visokih politikov. Po neuspešni predsedniški kandidaturi leta 2010 je pomagal razkriti veliki korupcijski škandal, ki je poslal v zapor nekdanjega župana Samuela Morena.