Maassen, ki je BfV vodil do leta 2018, je objavil dopis agencije, ki potrjuje, da je pod preiskavo. Na družbenem omrežju X je sporočil, da pismo agencije ne vsebuje "zadostnih dokazov, da je bila preiskava upravičena". Dodal je, da se ga vlada boji, poroča BBC.

Ministrico za notranje zadeve Nancy Faeser je obtožil, da obveščevalne službe uporablja za boj proti političnim nasprotnikom.

V pismu BfV navaja Maassnovo zaupanje v skrajno desničarske in antisemitske teorije zarote, njegovo protipriseljensko retoriko in domnevno naklonjenost skrajno desnemu gibanju Državljani rajha, katerega člani so bili decembra 2022 aretirani po domnevnem poskusu državnega udara.

Kot vodji BfV-ja se je Maassnu očitalo zmanjševanje grožnje skrajne desnice.

Vse bolj je govoril o domnevni nevarnosti, ki naj bi jo nemški družbi predstavljali priseljenci, zaradi ostrih komentarjev na družbenih omrežjih pa je postal ikona skrajne desnice.

Leta 2018 je bil prisiljen zapustiti položaj vodje BfV-ja, potem ko je izrazil dvom o verodostojnosti videoposnetka, ki je kazal nasilje skrajnih desničarjev na uličnem festivalu v mestu Chemnitz na vzhodu države.

Od takrat so postali njegovi komentarji še bolj skrajni. V prispevku z naslovom Kemoterapija za Nemčijo je priseljence primerjal z rakom.

Poznavalci pravijo, da se je Maassen radikaliziral, kar je ironično, saj je bil vodja agencije, zadolžene za boj proti radikalizaciji.

Medtem je potrdil, da je njegova stranka Unija vrednot, ki jo je ustanovil konec januarja, pripravljena sodelovati s skrajno desno stranko Alternativa za Nemčijo (AfD).

To pomeni odklon od pristopa drugih političnih strank, ki zavračajo sodelovanje z AfD-jem. Unija vrednot je sicer majhno, obrobno gibanje. A njegova pripravljenost za sodelovanje z AfD-jem kaže na spremembe v nemški politiki.

Nekaj članov Unije vrednost se je udeležilo zloglasnega srečanja skrajne desnice blizu Potsdama v novembru, kjer se je razpravljalo o načrtih za množični izgon priseljencev in ljudi, ki niso nemškega rodu.