Nemčija plačuje milijarde pomoči drugim državam, zato razprave o privilegijih, ki bi se jim morali odpovedati tam, kjer so se znašli v krizi, niso nove. Foto: EPA
Nemčija plačuje milijarde pomoči drugim državam, zato razprave o privilegijih, ki bi se jim morali odpovedati tam, kjer so se znašli v krizi, niso nove. Foto: EPA

Merklova je ob milijardni pomoči nekaterim državam evroobmočja na srečanju svoje stranke med drugim zahtevala, da se Grki ali Portugalci ne bi smeli upokojevati prej kot Nemci, omenjala pa je tudi dolžino dopustov, je za Radio Slovenija poročal dopisnik iz Berlina Boštjan Anžin.

Merklova: Delavci morajo imeti podobne pogoje
Ob upokojevanju je Merklova prepričana tudi, da ne moremo imeti enotne valute, znotraj katere imajo eni veliko, drugo pa malo dopusta. Ne gre le za to, da se ne sme ustvarjati novih dolgov, ampak da morajo imeti delavci v vseh državah podobne pogoje, je poudarila nemška kanclerka. Več nemških ministrstev je v preteklih mesecih izrazilo nezadovoljstvo, da se bodo Nemci po novem upokojevali s 67 leti, drugje pa mislijo, da bodo lahko delali le do 59. ali 60. leta.

Nemčija je kljub močnemu nasprotovanju še v času velike koalicije sprejela zakon, ki bo upokojitveno starost postopoma dvignil na 67 let, a dejanska povprečna starost Nemcev pri upokojitvi je trenutno 61,7 leta, pri Grkih je le za malenkost nižja, na Portugalskem in v Španije pa se že zdaj po podatkih Eurostata ljudje upokojujejo v povprečju stari 62,6 leta, torej pozneje kot Nemci.

Upokojitvena starost do 2060 na 69 let?
T. i. nemški gospodarski modreci so že posvarili pred tem, da bi se odrekli upokojevanju s 67 leti, kar naj bi bilo dokončno uveljavljeno leta 2029. Brez tega bi Nemčiji lahko čakalo visoko zadolževanje s hudimi posledicami za naslednje generacije. Še več - med letoma 2045 in 2060 bo treba starost za upokojitev dvigniti na 68 oziroma 69 let s posebnimi rešitvami za določene poklice. Modreci še pravijo, da ni dvomov, da bo zmanjšanje števila delavno aktivnega prebivalstva v prihodnjih letih pustilo velike posledice in upočasnilo gospodarsko rast, je še poročal Anžin.

Strošek skrbi za starejše bi se lahko potrojil
S pokojninsko problematiko je močno povezano tudi staranje prebivalstva. Poročilo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) razkriva, da članice 1,5 odstotka svojega BDP-ja porabijo za dolgoročno skrb za starejše in da se bo ta delež do leta 2050 podvojil ali celo potrojili. OECD ocenjuje, da bo čez štiri desetletja 10 odstotkov prebivalcev v državah članicah te organizacije starejših od 80 let. Lani je bilo starejših od 80 let štiri odstotke, leta 1950 pa en odstotek.