Schulz se bo 24. septembra podal v boj s kanclerko Angelo Merkel iz CDU-ja, ki bo kandidirala že četrtič.

Svoje imenovanje je na Twitterju potrdil tudi Schulz, ki je zapisal, da ga je vodstvo stranke imenovalo za kanclerskega kandidata, in dodal, da gre za fantastičen občutek in da je hvaležen. Zbranim na sedežu stranke je dejal, da se bo boril za večjo enakost in premostitev "globokih razlik" v Nemčiji. Dodal je, da se bo zavzemal za bolj pravična davčna pravila in da bo ljudem na podeželju skušal zagotoviti enake ugodnosti, kot jih imajo ljudje v mestih.

Pozval je tudi k večji solidarnosti na področju migracij v Evropi, dejanja madžarskega premierja Viktorja Orbana pa je označil za žalitev za evropsko enotnost. Napovedal je tudi odločen boj proti terorizmu. "Proti tem morilcem se je treba boriti s trdo roko," je dejal. Ob tem je dejanja in komentarje novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede vprašanj na področju človekovih pravic označil za popolnoma nesprejemljive.

Schulz je evropskim populistom napovedal boj. AfD ni Alternativa za Nemčijo, ampak škoda za Nemčijo, je dejal. "Kdor napada svobodo medijev in govori o lažnivih medijih, želi drugačno državo," je povedal. Drugim strankam je sicer za predvolilni boj ponudil pravičen dogovor proti lažnim novicam, obrekovanju in hujskanju na družbenih omrežjih.

61-letnega Schulza je kot kandidata za nemškega kanclerja, pa tudi predsednika SPD-ja, 24. januarja soglasno potrdil že izvršni odbor stranke, danes pa je odločalo predsedstvo.

Podpora SPD-ju počasi raste
Na marčevskem izrednem kongresu stranke naj bi po pričakovanjih Schulza izvolili tudi za novega predsednika SPD-ja, ki bo na tem položaju nasledil zunanjega ministra Sigmarja Gabriela, ki se je odrekel kandidaturi za kanclerja. SPD upa, da bo pod vodstvom Schulza na volitvah dosegel boljši izid, potem ko je Gabriel v javnomnenjskih anketah glede podpore stalno zaostajal za Merklovo. V petek objavljena anketa kaže, da je podpora SPD-ja od začetka leta narasla za tri odstotne točke, na 24 odstotkov.

Če bi Nemci lahko neposredno volili kanclerja, bi Merklova dobila 44 odstotkov glasov, Schulz pa 40 odstotkov, kaže anketa nemške televizije ZDF. Kar 71 odstotkov podpornikov SPD-ja pa upa, da bo zamenjava vodilnega človeka stranke izboljšala možnosti stranke na volitvah. Anketa pa tudi kaže, da SPD še vedno zaostaja 12 odstotnih točk za CDU-jem Merklove in njeno zaveznico CSU, ki lahko pričakujeta 36-odstotno podporo.

Novinec v nemški politiki
Schulz je sicer novinec v nemški politiki, saj je bil od leta 1994 dejaven v Evropskem parlamentu, nazadnje kot predsednik. Rodil se je 20. decembra 1955 v mestecu Hehlrath v bližini meje med Nemčijo, Nizozemsko in Belgijo. Poleg nemščine tekoče govori nizozemsko in francosko, pa tudi angleško, italijansko in špansko. Politično pot je začel z 19 leti. Leta 1987 je postal najmlajši župan občine Würselen v najgosteje naseljeni nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija. Enajstletno županovanje je, kot sam pravi, skovalo njegovo navdušenje nad evropskim projektom.

V Evropski parlament je bil prvič izvoljen leta 1994. Deset let pozneje je bil izvoljen za vodjo politične skupine evropskih socialdemokratov. Na tem položaju je ostal do leta 2012, ko je postal predsednik Evropskega parlamenta. Na čelu parlamenta je bil dvakrat po dve leti in pol. Novembra lani pa je sporočil, da letos ne bo kandidiral za tretji mandat na čelu Evropskega parlamenta, temveč na nemških parlamentarnih volitvah kot nosilec liste socialdemokratov v Severnem Porenju - Vestfaliji.