V nemški vladi pa sporočajo, da zadeva ni bila neposredno povezana, a nemški kancler Olaf Scholz zahteve, preden je Nemčija privolila v pošiljko tankov leopard, ni skrival.

Mineva leto dni, odkar je Scholz v parlamentu napovedal Zeitenwende ali prelom z dotedanjo zunanjo in varnostno politiko Nemčije, kot jo je vodila desetletja.

"Doživljamo prelomnico. To pomeni, da svet po tem ni več enak prejšnjemu. V bistvu gre za vprašanje, ali lahko oblast krši zakone, ali dovolimo Putinu, da vrne ure nazaj v čas velikih sil iz 19. stoletja, ali pa imamo dovolj moči, da Putinu postavimo meje," je bil del Scholzevega govora pred letom dni v parlamentu, le tri dni po tem, ko je Rusija napadla celotno ukrajinsko ozemlje.

V istem govoru je Scholz napovedal 100 milijard evrov za posebni sklad za modernizacijo desetletja zanemarjene nemške vojske in, kar so vse stranke zavirale leta, 2 % BDP-ja za obrambo. In prelom s tabujem, da ne pošiljajo orožja na vojna območja. Od prve obljube – 5.000 čelad so v enem letu prišli do točke, ko so Ukrajino založili z orožjem v vrednosti 3 milijard evrov, največ od vseh držav celinske Evrope.

In kot je na münchenski varnostni konferenci napovedala zunanja ministrica iz stranke Zelenih Annalena Baerbock: "Zdaj v Nemčiji vzpostavljamo nove proizvodne linije za strelivo. Upamo, da bomo do junija ali julija zapolnili vrzeli pri strelivu za geparde."

Milijarde evrov so šle za nižanje cen energentov in Nemčiji je v enem letu uspelo postaviti terminal za utekočinjeni plin in končati odvisnost od ruskih energentov. Kljub temu je Scholz tarča številnih kritik, doma tudi iz koalicije, iz tujine najglasneje iz Varšave, da je premalo, prepozno.
Kot pravi politična analitičarka Claudia Major: "V Nemčiji se je premaknilo veliko. A glede na to, kar bi morali, kar smo obljubili, kar drugi pričakujejo od nas, premalo."

Doslej vojaško zadržana Nemčija postaja vse močnejša tudi na tem področju.