Koaliciji je uspelo dobiti zadostno podporo, čeprav je opozicija zakonu močno nasprotovala, češ da vdira v zasebnost uporabnikov.

V Nemčiji je že dlje časa reguliran dostop represivnih organov do informacij o telefonskih klicih in besedilnih sporočilih, niso pa še uredili dostopa do različnih aplikacij za pošiljanje sporočil, ki so običajno kodirana. Uporabnik aplikacije za kodiranje sporočil je tako bolj zavarovan pred raznimi vdori in hekerskimi napadi.

Novi zakon pa predvideva, da bodo imeli preiskovalci dostop do teh sporočil in klicev, še preden jih aplikacija zakodira, a bodo za vdor in tajno namestitev trojanca še vedno potrebovali sodno odločbo, piše nemški novičarski portal Tagesschau. Zakon ponuja tudi širše pristojnosti preiskovalcev pri spletnem preiskovanju računalnikov osumljenih.

Uporabno v več primerih
Do zdaj je takšen nadzor veljal predvsem v primerih, v katerih je nekdo osumljen terorizma, po novem pa so razširili nadzor tudi na primere umora in uboja, deljenja otroške pornografije in hujša kazniva dejanja, povezana z mamili.

Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je potrebo po zakonu utemeljil s pojasnilom, da kriminalci vedno pogosteje komunicirajo prek aplikacij za šifriranje sporočil, kar otežuje oblastem preiskavo hujših kriminalnih dejanj.

Levica in Zeleni proti
Zakonu so glasno nasprotovali poslanci in poslanke Levice in Zelenih, saj naj bi predstavljal večji poseg v pravice državljanov. Zeleni so že najavili, da se bodo zaradi zakona pritožili pri ustavnem sodišču.

Do zakona so kritični tudi strokovnjaki s področja za informacijsko tehnologijo. Nemško digitalno združenje Bitkom je tako opozorilo, da je zaradi zakona pričakovati manj varnosti, ne pa več. Kot razumejo zakon, bodo preiskovalci za namestitev škodljive programske opreme izkoristili varnostne luknje in šibke točke, to pa počnejo tudi hekerji pri kibernetskih napadih.

Koalicija na drugi strani zagovarja, da se morajo novi zakoni in varnostni prijemi prilagoditi novim načinom komuniciranja med kriminalci.