Cia naj bi lahko zaobšla tudi varnostne protokole različnih priljubljenih aplikacij na pametnih telefonih, ki delujejo s kodiranjem sporočil. Foto: EPA
Cia naj bi lahko zaobšla tudi varnostne protokole različnih priljubljenih aplikacij na pametnih telefonih, ki delujejo s kodiranjem sporočil. Foto: EPA
Microsoft
Cia naj bi prevzemala nadzor tudi nad računalniki z operacijskim sistemom Windows. V podjetju so sporočili, da se zavedajo poročil in jih obravnavajo. Foto: EPA
Prenosni računalnik
Cia naj bi prevzemala nadzor nad računalniki, telefoni in televizijami, naprave pa naj bi nato izkoriščala za prisluškovanje. Foto: EPA
Cia ne komentira razkritja Wikileaksa

WikiLeaks je namreč objavil več tisoč dokumentov, ki domnevno razkrivajo hekerska orodja ameriške obveščevalne agencije. Cia naj bi tako lahko vdrla v pametne telefone in določene pametne televizije ter te naprave izkoriščala za prisluškovanje njihovim uporabnikom.

Najpodrobneje se je odzval ameriški velikan Apple, ki je sporočil, da so glede nekaterih pomanjkljivosti že ukrepali. V podjetju so po poročanju BBC-ja dejali, da tehnologija, vgrajena v telefone iPhone, predstavlja najboljšo zaščito podatkov, ki je na voljo potrošnikom, in da se neprestano trudijo, da tako tudi ostane.

"Naši proizvodi in programska oprema so zasnovani tako, da naši potrošniki hitro prejmejo varnostne nadgradnje, tako da skoraj 80 odstotkov uporabnikov uporablja zadnjo različico našega operacijskega sistema," so sporočili. Njihova prvotna analiza je pokazala, da so številne šibke točke, o katerih govorijo objavljeni dokumenti, popravili v zadnji različici iOS-a, še naprej pa bodo razvijali sisteme za prepoznavanje varnostnih pomanjkljivosti, so sporočili.

Samsung s krajšim obvestilom
Cia naj bi z britansko obveščevalno službo MI5 razvila tudi orodje za napad na pametne televizije F8000 podjetja Samsung, kjer so se odzvali krajše. Dejali so, da je zaščita zasebnosti potrošnikov in varnost njihovih naprav njihova glavna skrb. "Zavedamo se omenjenih poročil in jih prednostno obravnavamo," so še sporočili.

Objavljeni dokumenti kažejo, da je Cia s škodljivimi programi prek operacijskega sistema Windows podjetja Microsoft napadala tudi osebne računalnike. Tudi tam so sporočili, da se zavedajo poročil in jih obravnavajo.

V podjetju Google medtem niso želeli komentirati navedb, da lahko Cia vdre v telefone z operacijskim sistemom Android in prevzame nadzor nad njimi. Brez odziva je za zdaj tudi Fundacija Linux. Cia naj bi namreč lahko vdrla tudi v računalnike z njihovim operacijskim sistemom.

Vlade bi morale državljane varovati, ne nadzirati
Iz Fundacije World Wide Web, ki zagovarja spletno zasebnost, so sporočili, da bi morala ameriška vlada objaviti podroben odziv. Vlade naj bi namreč varovale digitalno zasebnost in varnost državljanov, navedene dejavnosti Cie pa pomenijo ravno nasprotno, je dejal eden izmed direktorjev Craig Fagan. Spreminjanje proizvodov za vsakodnevno uporabo, kot sta televizija in pametni telefon, ter neobveščanje proizvajalcev o njihovih pomanjkljivostih je nevarno in kratkovidno.

Cia še ni potrdila, da so dokumenti, ki naj bi izvirali iz časa med letoma 2013 in 2016, resnični. A eden izmed nekdanjih direktorjev agencije, Michael Hayden, je zaradi njihove objave zaskrbljen. To naj bi namreč škodovalo Cii pri njenem zbiranju podatkov. "Z drugimi besedami, zaradi objave so moja država in njeni prijatelji manj varni," je dejal za BBC.

Cia ne komentira razkritja Wikileaksa