Nasprotniki jedrske energije slavijo. Foto: EPA
Nasprotniki jedrske energije slavijo. Foto: EPA
Nemški minister za okolje med zasedanjem. Foto: EPA

Poslanci so z glasovanjem podprli dokončno zaprtje osmih najstarejših jedrskih reaktorjev, ki so jih začasno zaprli kmalu po marčnem potresu in cunamiju ter posledičnem izbruhu jedrske katastrofe na Japonskem. Preostalih devet reaktorjev bodo postopoma zaprli do leta 2022.

Ob tem so nemški poslanci podprli tudi obsežen sveženj zakonov za prehod na alternativne vire energije. Zakonodaja predvideva hitrejšo izgradnjo elektroenergetskih omrežij, večjo energetsko učinkovitost stavb ter občutno višji delež t. i. zelene električne energije do leta 2020. Delež energije, pridobljene iz vode, vetra, sonca in bioplina naj bi tako do leta 2020 podvojili na vsaj 35 odstotkov. Jedrska energija pa je do letošnjega leta v Nemčiji predstavljala nekaj manj kot četrtino vse energije v državi.

Zelena revolucija
"Prvič v zgodovini se je večja industrijska država odločila izvesti takšno tehnološko in ekonomsko revolucijo," je poslance nagovoril nemški okoljski minister Norbert Röttgen. "To bo dobro za našo državo, ker vsi stojimo skupaj. Lotimo se dela," jim je dejal. Nemška vlada sicer ni razkrila, koliko naj bi načrt prehoda na obnovljive vire energije stal. "Seveda bo nekaj stalo, a ne bo pretirano obremenilo nikogar," je menil Röttgen.

Nemška zvezna agencija se mora do septembra odločiti, ali bo ena izmed že zaustavljenih jedrskih elektrarn do leta 2013 še ostala v pripravljenosti, in sicer za primer, če bi se pri zagotavljanju električne energije pojavila ozka grla.

Preostalih devet jedrskih elektrarn pa bodo postopoma izključili iz omrežja v skladu z naslednjim časovnim načrtom: nuklearko Grafenrheinfeld leta 2015, Grundremmingen B 2017, Phillipsburg II 2019, elektrarne Grohnde, Brokdorf in Grundremmingen C leta 2021. Kot zadnje bodo iz omrežja izključili Isar II, Neckarwestheim II in Emsland leta 2022.

Predlog vlade je sicer dobil tudi podporo velikega dela opozicijskih poslancev, ki pa niso pozabili spomniti, kako je vlada kanclerke Angele Merkel lani podaljšala delovanje nukleark v povprečju za 12 let. Očitali so ji, da je zaprtje jedrskih elektrarn predlagala le zaradi ohranjanja politične moči, ne pa zaradi resnične predanosti cilju.