Njegova žena (sicer druga) Maike Kohl-Richter namreč nasprotuje temu, da bi ga pokopali z nemškimi državniškimi častmi, Kohlov sin iz prvega zakona Walter pa je dejal, da bi bilo to "nevredno" očetove zapuščine.

Maike Kohl-Richter se je odločila tudi, da ga bo pokopala na pokopališču v nemškem mestu Speyer, kjer bo 1. julija potekala pogrebna maša, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Sin iz prvega zakona želi vojaške časti
Kohlov 53-letni sin iz prvega zakona Walter je kritiziral odločitev, da očeta ne bodo pokopali z državniškimi častmi. "Zadnje odločitve po mojem mnenju niso vredne mojega očeta, Nemčije in Evrope," je dejal v intervjuju za nemški tednik Die Zeit.

Sin je namreč želel, da bi Kohlovo krsto odnesli v Berlin, kjer bi se od njega poslovili z ekumensko mašo zadušnico in vojaškimi častmi pred brandenburškimi vrati. Tam je namreč njegov oče leta 1989 prisostvoval padcu berlinskega zidu, za kar je bil tudi eden zaslužnejših.

Prav tako se sin ne strinja, da ga bodo pokopali v Speyerju. Želi namreč, da bi bil oče pokopan v družinski grobnici v Ludwigshafnu, kjer ležijo tudi njegovi starši in prva žena Hannelore.

Druga žena za Orbana in proti Angeli Merkel
Pred pogrebno mašo se bodo nekdanjega nemškega kanclerja spomnili tudi z žalno slovesnostjo v Evropskem parlamentu v Strasbourgu, kjer bodo zbrane med drugim nagovorili nemška kanclerka Angela Merkel, francoski predsednik Emmanuel Macron in nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton.

Kohlova druga žena je sprva nasprotovala tudi temu, da bi na slovesnosti govorila Angela Merkel. Želela pa je, da bi zbrane nagovoril madžarski premier Viktor Orban, sicer eden zadnjih tujih voditeljev, ki jih je 87-letni Kohl sprejel.

16 let na čelu nemške vlade
Kohl je bil nemški kancler med letoma 1982 in 1998, igral pa je ključno vlogo pri padcu berlinskega zidu in združitvi Nemčij. Poleg tega je bil s takratnim francoskim predsednikom Francoisom Mitterrandom snovalec maastrichtske pogodbe, ki je bila podlaga za oblikovanje Evropske unije, kot jo poznamo danes.

Konec njegove politične kariere je zaznamovala afera zaradi spornega financiranja njegove Krščansko-demokratske unije (CDU). Na dan je namreč prišlo, da je CDU na skrivaj prejemal donacije, Kohl pa nikoli ni razkril imen donatorjev.