"Dobro je znano, da sem se vsem narodom opravičil za zločine, ki so jih storili pripadniki mojega naroda. Toda nisem slišal niti besede opravičila od predstavnikov drugih držav za zločine, ki so bili storjeni nad pripadniki srbskega naroda," so besede srbskega predsednika Borisa Tadića, ki so na Hrvaškem izzvale veliko ogorčenja. Na izjavo Tadića, da bi se morala Hrvaška Srbiji opravičiti zaradi operacije Nevihta, sta se odzvala tako hrvaški premier Ivo Sanader kot predsednik Stjepan Mesić.

Sanader: Nevihta je čista zmaga
Sanader je na proslavi ob dnevu zmage in domovinske hvaležnosti rekel, da v zgodovini vsakega naroda obstaja dan in dogodek, ki presega vse razlike. Za Hrvate je to 5. avgust. "Vrednosti tega dne ne more zmanjšati niti razvrednostiti nobena izjava, ki v teh dneh prihaja iz Beograda, od koder srbski predsednik zahteva opravičilo za Nevihto. Nevihta je čista zmaga, osvojena s pogumom, modrostjo, taktiko in strategijo. Tu ni nobenega dvoma. Zato zavračam vse, kar v teh dneh prihaja iz Srbije. Zanje bi bilo bolje, da bi se spopadli s politiko Slobodana MIloševića in jo zavrnili," je bil oster hrvaški premier.

Mesić: Vojna je bila Hrvaški vsiljena
Hrvaški predsednik Mesić se je med uradnim obiskom v Mongoliji na Tadićevo izjavo odzval z besedami, da bi Tadić, ko govori o Nevihti, moral vedeti, da so upor srbskih prebivalcev na Hrvaškem spodbudili v Beogradu, od koder so prišli prostovoljci in tanki, ter da je bila vojna Hrvaški vsiljena. "Vsem, ki so jim pripadniki mojega naroda zadali zlo, sem se opravičil. Kot predsednik Republike Hrvaške sem to moral storiti in sem to tudi storil. Čudim se, da svetovalci gospoda Tadića na to niso opozorili," je izjavil Mesić.

5. avgust - dan nesreče za Srbe
Medtem ko je na Hrvaškem 5. avgust državni praznik, v Srbiji na ta dan gledajo kot na dan žalosti in nesreče za srbski narod. Ob obletnici operacije srbski mediji pišejo o "obletnici agresije, ki je privedla do eksodusa celega naroda," in o "napadu na Srbsko krajino, ki je bila takrat pod zaščito ZN-a, izvedena pa ob odobritvi in podpori Nata." Večernje novosti pišejo o "črnem dnevu v srbskem, rdečem dnevu v hrvaškem koledarju." Kot dokaz trditvi o genocidu nad srbskim prebivalstvom med Nevihto Radiotelevizije Srbije navaja izjavo takratnega hrvaškega predsednika Franja Tudjmana: "Srbsko vprašanje smo torej rešili, ne bo več 12 odstotkov Srbov ali devet odstotkov Jugoslovanov, kot jih je bilo. Še vedno jih bo tri ali pet odstotkov, to pa ne ogroža hrvaške države," je leta 1998 izjavil Tudjman.

Eksodus Srbov med Nevihto
Operacija hrvaških oboroženih sil in policije je trajala od 4. do 7. avgusta 1995. Akcija se je začela 4. avgusta ob 5.00 z raketno-topovskim napadom in s prodorom pehote. 5. avgusta opoldne so zavzeli Knin. Akcija je bila zaključena 7. avgusta. Z uničenjem samooklicane Republike Srbske krajine je bil med operacijo osvobojen večji del Hrvaške, vojna pa se je kmalu zatem končala. Na hrvaški strani je padlo 174 ljudi, na srbski pa 575 vojakov. Natančno število civilnih žrtev ni bilo ugotovljeno, številka pa se giblje med 700 in 1.900.

Kljub pozivu hrvaškega vodstva srbskim civilistom, naj ne zapuščajo Hrvaške, jih je večji del pobegnilo v BiH in Srbijo, Hrvati ocenjujejo da jih je bilo 90.000, OZN okrog 150.000, srbski viri pa trdijo da jih je bilo med 200.000 in 250.000.

Eksodus - dogovor med Beogradom in Zagrebom?
Organizacija za varstvo človekovih pravic Amnesty International (AI) omenja možnost, da je bil glavni vzrok izseljevanju Srbov iz Knina dogovor med Miloševićem in Tudjmanom. Srbsko prebivalstvo je izginilo v samo štirih dneh z območja, na katerem so živeli nekaj stoletij, navaja AI, kar verjetno ne bi bilo mogoče brez dogovora med Beogradom in Zagrebom.

Spomin na žrtve v Beogradu in Banja Luki
Ob obletnici Nevihte se je v Beogradu nekaj sto ljudi s spominsko slovestnostjo v cerkvi sv. Marka spomnilo žrtev operacije. Slovestnosti so se udeležili nekateri visoki srbski predstavniki, med njimi namestnik premierja Jovan Krkobabić. Maši je sledil protestni sprehod mimo hrvaškega in ameriškega veleposlaništva. Žrtev so se z mašo spomnili tudi v Banjaluki v Republiki srbski.

Jeremić za slabe odnose okrivil Hrvaško
Srbski minister za zunanje odnose Vuk Jeremić je za B92 napovedal, da bo Beograd jeseni predlagal, da bi v Kninu odprli konzulat, ki naj bi pomagal pri vrnitvi beguncev v Hrvaško. "Ena izmed prednostnih nalog hrvaške vlade, kolikor razumem, je vrnitev beguncev. Velika večina, seveda ne vsi, naj bi se vrnili prav v Knin in kraje okoli Knina. Hrvaški vladi želimo pomagati pri vrnitvi beguncev. Seveda je tudi za nas pomembno, da se begunci vrnejo," je povedal Jeremić. Srbski zunanji minister je pred tremi meseci, ko je govoril o srbsko-hrvaških odnosih v Zagrebu, izjavil, da bi se morali spomniti etničnega čiščenja več kot četrt milijona Srbov med Nevihto, za slabe odnose med državama pa je obsodil Hrvaško, ker je priznala Kosovo.

T. V.