Pripadniki še vedno vplivne predsedniške straže so prekinili sejo vlade in za talce zajeli ves politični vrh te zahodnoafriške države, kjer so se pred skoraj letom dni zgodili množični protesti.

Protesti so z oblasti odnesli predsednika Compaoreja, potem ko je oznanil načrte za kandidaturo na predsedniških volitvah, čeprav je bil na oblasti že od leta 1987. Zdaj živi v izgnanstvu v sosednji Slonokoščeni obali.

Predsedniška straža je bila eden od glavnih temeljev avtoritarnega režima Compaoreja pred njegovim strmoglavljenjem in se je za skrajni ukrep odločila dva dni po tem, ko je prehodna vlada predlagala njeno razpustitev. Zajeli so začasnega predsednika Michela Kafando, premierja Isaaca Zido in ministre.

Predsednik začasnega parlamenta Moumina Cheriff Sy je dejal, da nenehno povzročanje težav predsedniške straže pomeni resen napad na državo in njene institucije. Pojasnil je še, da je vrh vojske v pogajanjih s pripadniki predsedniške straže, ki po poročanju nekaterih virov zahtevajo odstop predsednika Kafande.

Premier Zida, tudi sam nekdanji poveljnik v predsedniški straži, je v poročilu o njenih dejavnostih zapisal, da 1.200 njenih vojakov predstavlja "vojsko znotraj vojske", zato bi jo morali razpustiti in njene pripadnike vključiti v širšo reformo oboroženih sil.

Prebivalci revne afriške države bodo 11. oktobra odšli na predsedniške volitve, na katerih se bodo za najvišji položaj potegovali tudi kandidati, ki so povezani s prejšnjim režimom.