Tako lahko pridejo predstavniki devetih držav, ki so glasovali proti, tistih vzdržanih in tistih, ki jih sploh ni bilo na glasovanju.

Resolucija GS-ja potrjuje, da status Jeruzalema še ni odločen, in zavrača odločitev predsednika ZDA Donalda Trumpa, da Jeruzalem prizna kot izraelsko glavno mesto in tja preseli veleposlaništvo ZDA. Vzhodni del Jeruzalema je namreč Izrael okupiral leta 1967, leta 1980 pa si ga je v nasprotju z mednarodnim pravom pripojil.

Resolucijo je od 193 članic ZN-a podprlo 128 držav, med njimi tudi Slovenija, 35 držav se je vzdržalo, devet pa jih je bilo proti (Gvatemala, Honduras, Izrael, ZDA, Maršalovi otoki, Mikronezija, Nauru, Palau in Togo). 21 se jih glasovanja ni udeležilo.

ZDA grozile z odvzemom finančne pomoči
Nikki Haley je pred glasovanjem zagrozila, da si bodo ZDA zapisale imena držav, ki so podprle resolucijo, in si jih bodo zapomnile. Dejala je tudi, da predsednik Trump to zadevo jemlje osebno. Sam Trump pa je namignil, da bodo ZDA državam, ki so bile proti, ali pa kar celotnemu ZN-u - ni bil namreč povsem jasen - odtegnile finančno podporo.

"Naj le glasujejo proti nam. Veliko bomo prihranili. Ne zanima nas. Ampak ne gre več tako, da lahko glasujejo proti nam, potem pa jim plačamo stotine milijonov dolarjev. Ne bodo nas več izkoriščali," je dejal Trump, kar so njegovi nasprotniki v ZDA in ugledni diplomati kritizirali kot mafijsko nastopaštvo.

Po poročanju Independenta so ZDA leta 2016 po podatkih ameriške Agencije za mednarodni razvoj državam podsaharske Afrike namenile za okoli 13 milijard dolarjev gospodarske in vojaške podpore, za države vzhodne Azije in Oceanije pa 1,6 milijarde.

Med vzdržanimi tudi Kanada
Tudi Kanada resolucije ni podprla, ampak se je vzdržala. Sprva je sicer načrtovala celo glasovanje proti resoluciji, po grožnji ameriške veleposlanice pa se je odločila, da se bo raje vzdržala, ker menda ni želela delovati kot lakaj ZDA.

Od vseh članic EU-ja sta dan pred glasovanjem le dve državi zagotovili, da se bosta vzdržali, na koncu pa so se vzdržale Hrvaška, Češka, Madžarska, Latvija, Poljska in Romunija.

Med drugimi so se vzdržali tudi Bosna in Hercegovina, Mehika, Filipini, Kolumbija, Avstralija in Argentina.

Večina držav proti odločitvi ZDA
Predstavnica Estonije je ob glasovanju v četrtek razložila glas za resolucijo še v imenu Avstrije, Belgije, Bolgarije, Cipra, Danske, Finske, Francije, Irske, Italije, Litve, Luksemburga, Malte, Nemčije, Nizozemske, Portugalske, Slovaške, Slovenije, Španije, Švedske in Velike Britanije kakor tudi Albanije, Makedonije, Črne gore in Srbije.

Razložila je, da so te države trdno zavezane rešitvi dveh držav in niso spremenile stališča do Jeruzalema ter bodo še naprej spoštovale mednarodni konsenz v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN-a številka 478 iz leta 1980, dokler ne bo rešeno vprašanje končnega statusa Jeruzalema.

Dodala je, da se mora status glede Tempeljskega griča v celoti spoštovati, kakor tudi posebna vloga Jordanije pri tem. Rešitev dveh držav po pogajanjih je edina realistična pot do miru, ki si ga zaslužijo tako Izraelci kot Palestinci, je še dejala predstavnica Estonije.