V Harkov, ki je pod nadzorom ukrajinskih sil, je iz mesta Torez prispel vlak s posmrtnimi ostanki žrtev malezijskega letala, ki jih bodo prepeljali na Nizozemsko, od koder je bilo največ od skupno 298 ljudi na krovu. Na vlaku je bilo sicer le 200 trupel.

Še pred odhodom Toreza, ki je v rokah proruskih upornikov, so posmrtne ostanke kot prvi tuji strokovnjaki pregledali trije nizozemski preiskovalci, ki so po pregledu dejali, da so trupla dobro ohranjena. Z železniške postaje v Torezu je vlak odpeljal v ponedeljek zvečer, za približno 300 kilometrov dolgo pot do Harkova pa je potreboval več kot 12 ur.

Posmrtne ostanke so v vojaški tovarni v Harkovu prevzeli nizozemski strokovnjaki, ki bodo opravili pregled, nato pa jih bodo z letalom hercules prepeljali naprej na Nizozemsko, kjer bodo opravili identifikacijo žrtev. Nato bodo nizozemske oblasti mrtve vrnile njihovim svojcem po vsem svetu.

Nizozemski premier Rutte je v ponedeljek zvečer, ko je bil vlak že na poti, sporočil, da so trupla žrtev v kar dobrem stanju in da poročila o tem, da so uporniki z njimi zelo malomarno ravnali - med drugim naj bi jih sprva pustili ležati kar na vročem soncu - očitno niso bila povsem resnična. Rutte je pojasnil, da bo identifikacija žrtev trajala "tedne ali mesece".

Po besedah Rutteja bo Nizozemska tista, ki bo vodila preiskavo samega strmoglavljenja, čeprav bi vodenje preiskave avtomatično pripadlo oblastem v Kijevu, ki pa območja, kjer se nahaja prizorišče tragedije, dejansko ne nadzorujejo in je v rokah upornikov. A Kijev naj bi to vlogo zaupal Nizozemski.

"Obrnili bomo vsak kamen do zadnjega, in lahko vam povem, da je Nizozemska na prošnjo Ukrajine prevzela vodilno vlogo v preiskavi," je še dejal nizozemski premier.

Skrinjici v analizo britanskim strokovnjakom
Britanski premier David Cameron je sporočil, da bo Velika Britanija na prošnjo Nizozemske analizirali črni skrinjici letala, ki jih je vodja upornikov na vzhodu Ukrajine Aleksander Borodaj v ponedeljek zvečer izročil malezijskim uradnikom. Ti so ugotovili, da sta skrinjici dobro ohranjeni, zato upajo, da bosta razkrili natančen čas, višino in položaj letala, vsebovali pa naj bi tudi zvočni zapis iz pilotske kabine, ki bi lahko natančno razjasnil, kaj je bilo vzrok zrušitve letala.

Hkrati so uporniki desetkilometrski pas okoli razbitin letala razglasili za območje premirja.

Rusija in Ukrajina se že od četrtka dalje medsebojno obtožujeta o vlogi in odgovornosti za nesrečo letalo, ki je bilo na poti iz Amsterdama v Kuala Lumpur zrušeno na območju vzhodne Ukrajine, nad katerim imajo nadzor proruski uporniki. Vzrok nesreče boeinga 777, ki je bil na poti iz Amsterdama v Kuala Lumpur, ostaja še naprej nejasen. Domnevno je bilo letalo sestreljeno, ukrajinske oblasti in proruski separatisti pa drug drugemu očitajo krivdo.

Ukrajina je včeraj zanikala ruske trditve, da je blizu malezijskega letala pred strmoglavljenjem letel ukrajinski lovec. Moskva pa zanika, da bi proruskim upornikom dobavila raketni sistem buk, s katerim naj bi bilo letalo sestreljeno.

Zaradi Nata krepitev ruskih vojaških zmogljivosti
Ruski predsednik Vladimir Putin je napovedal, da bo Rusija izkoristila vpliv, ki ga ima na upornike na vzhodu Ukrajine, da bi omogočili preiskavo o strmoglavljenju letala. Od Zahoda ob tem pričakuje, da bo pozval oblasti v Kijevu k ustavitvi nasilja na območju.

"Od nas zahtevajo, da izkoristimo svoj vpliv na separatiste na jugovzhodu Ukrajine. Seveda bomo naredili vse, kar je v naši moči, a to ni niti približno dovolj", je na srečanju z vojaškim in obrambnim vrhom dejal Putin in dodal, da je treba obenem tudi Kijev pozvati, "naj spoštujejo temeljne norme dostojanstva in vsaj za kratek čas razglasi prekinitev ognja".

Hkrati je Putin tudi vztrajal, da bo Rusija kljub grožnjam EU-ja z občutno zaostritvijo sankcij še naprej stala ob strani proruskim separatistom, ki jih je označil kot del narodne vstaje proti nezakonitemu državnemu udaru v Ukrajini. Zahod je ruski predsednik opozoril, naj se ne vmešava v notranje zadeve Rusije. Kot je ocenil, mora Moskva zaradi potez zveze Nato oziroma njenega prodiranja proti vzhodu okrepiti svoje vojaške kapacitete ter zaradi "groženj od zunaj" zaščititi svoje gospodarstvo.

Samomorilski napad na ukrajinsko nadzorno točko
Tiskovni predstavnik ukrajinske vojske, odgovoren za operacije na vzhodu države, je danes sporočil, da je samomorilski napadalec, ki je vozil minibus, poln orožja, ponoči napadel eno od ukrajinskih nadzornih točk. Več za zdaj ni znanega.

Varnostni svet ZN-a je na predlog Avstralije v ponedeljek z resolucijo obsodil sestrelitev letala in zahteval, da oborožene skupine dovolijo "varen, zaščiten in neomejen dostop" do prizorišča strmoglavljenja.

ZDA ponovno ostre do Rusije
Ameriška veleposlanica pri ZN-u Samantha Power pa je bila, po soglasni potrditvi resolucije, torej tudi z rusko potrditvijo, ponovno ostra do Moskve. Izrazila je ogorčenje, da je za dostop do kraja tragedije, kjer so zadnje dni hodili oboroženi huligani in odnašali dokaze, potrebna resolucija Varnostnega sveta.

"Rusija zna biti zelo glasna, vendar pa tokrat nismo slišali ogorčenja iz Moskve. V petek so Rusi trdili, da je za tragedijo kriva ukrajinska kontrola letenja, danes trdijo, da je Ukrajina sestrelila letalo, čeprav je raketa prišla z območja pod nadzorom separatistov," je dejala.

Kot je poudarila, bi moral Putin, če bi bila Moskva prepričana, da je za nesrečo res kriva Ukrajina, separatistom zelo jasno naročiti, naj za vsako ceno varujejo dokaze.

EU grozi z gospodarskimi ukrepi
Zunanji ministri Evropske unije so na srečanju v Bruslju zagrozili Rusiji z novimi sankcijami, tokrat gospodarskimi, če ne bo sodelovala pri preiskavi strmoglavljenja letala, če ne bo zagotovila neoviranega dostopa do kraja tragedije, uporabila svojega vpliva na upornike in vzpostavila učinkovitega nadzora meje za ustavitev pretoka orožja v Ukrajino.

Glede sankcij puščamo vse možnosti odprte, odločitve so odvisne od sodelovanja Rusije, je pojasnil slovenski zunanji minister Karl Erjavec. Če se Rusija ne bo odzvala na zahteve, bodo sledili gospodarski ukrepi, ki jih mora sprejeti vrh EU-ja. Neuradno se omenja, da bi bil vrh lahko 30. junija.

Grožnjo z gospodarskimi sankcijami so ministri podkrepili z naročilom pristojnim službam, da končajo pripravo teh ukrepov, vključno s sankcijami na kapitalskih trgih, obrambnem področju, glede tehnologije za dvojno uporabo in na energetskem področju.

Francija bo dobavila vojaško ladjo Rusiji
Še pred srečanjem zunanjih ministrov je veliko prahu dvignila napoved Francije, da bo izpeljala sporno prodajo dveh vojaških ladij razreda mistral Rusiji. Francoski predsednik Francois Hollande je dejal, da bodo prvo ladjo dobavili oktobra, odločitev o dobavi druge ladje pa bodo odvisna od obnašanja Moskve.

Na namero Pariza se je ostro odzval britanski premier David Cameron, ki je dejal, da si sam takega posla v svoji državi ne bi mogel zamisliti. Posel v vrednosti 1,2 milijarde evrov je Francija sklenila v času predsednika Nicolasa Sarkozyja leta 2011. Francija je s tem postala prva članica Nata, ki dobavlja vojaško opremo Rusiji.

V bran odločitvi Pariza se je postavil vodja Hollandovih socialistov Jean-Christophe Cambadelis, ki je dejal, da gre za lažno debato hipokritov. "Glede na to, koliko ruskih oligarhov se je zateklo v London, bi moral David Cameron najprej počistiti pred svojim pragom," je prepričan.