Poslanci 150-članskega spodnjega doma nizozemskega parlamenta so s 142 glasovi za in tremi proti sprejeli resolucijo, s katero parlament priznava genocid, vlada pa ji pri tem ne bo sledila. Poslanci so tudi prižgali zeleno luč, da se bo 24. aprila v Erevanu predstavnik nizozemske vlade udeležil spominske slovesnosti, enako pa bo veljalo tudi za prihodnjih pet let. V preteklosti se je teh slovesnosti udeleževal nizozemski veleposlanik v Armeniji.

Že tako napeti odnosi med državama se bodo po sprejetju resolucije še dodatno zaostrili. Nizozemska zunanja ministrica Sigrid Kaag je že pred glasovanjem dejala, da se bo vlada "vzdržala" sodbe, ali je šlo za genocid ali ne, in parlamentu pri tem vprašanju ne bo sledila. "Kabinet želi biti zelo previden glede odnosov s Turčijo, ki so že bili boljši," je dejala in opozorila na točno dikcijo glede vprašanja genocida. Resolucijo je sicer podprla tudi štiristrankarska vladna koalicija.

"Poklonili se bomo žrtvam in svojcem vseh pokolov manjšin," je še dejala vodja nizozemske diplomacije, ko je potrdila udeležbo vladnega predstavnika na spominski slovesnosti v Erevanu. Potrdila je tudi, da bodo še naprej govorili o "vprašanju armenskega genocida".

Ankara je na drugem bregu
"Politizacija dogodkov leta 1915 s tem, da se jih jemlje iz zgodovinskega konteksta, je nesprejemljiva," je v izjavi pred glasovanjem poslancev v Haagu sporočil tiskovni predstavnik turškega zunanjega ministrstva Hami Aksoy. Na sprejetje resolucije se je potem odzval turški zunanji minister Cavusoglu, ki je sprejetje obsodil.

V množičnih pobojih in deportacijah leta 1915 je umrlo od 800.000 do 1,5 milijona Armencev. Armenija si že dolgo prizadeva za mednarodno priznanje genocida, Turčija, naslednica Otomanskega cesarstva, pa to zanika in trdi, da je šlo za kolektivno tragedijo, v kateri so umrli tudi številni Turki, ne strinja pa se tudi s številom žrtev. Trdi, da je umrlo do 500.000 ljudi, ko so se Armenci uprli in stopili na stran ruskih invazijskih sil med prvo svetovno vojno.

Odnosi med državama napeti že dalj časa
Odnosi med Nizozemsko in Turčijo so se močno poslabšali marca lani, ko je Nizozemska iz države izgnala turško ministrico za družino Fatmo Betul Sayan Kaya, ki se je kljub prepovedi nizozemskih oblasti nameravala udeležiti zborovanja nizozemskih državljanov turškega rodu v podporo referendumu, na katerem so potem Turki aprila potrdili razširitev pooblastil predsednika Recepa Tayyipa Erdogana.

Še dodatno so se odnosi poslabšali na začetku meseca, ko se je Haag odločil, da uradno umakne svojega veleposlanika iz Ankare, ki v Turčijo sicer nima dostopa že od marca lani, kar je bil turški povračilni ukrep zaradi izgona svoje ministrice. Haag je takrat tudi sporočil, da ta čas ne bo sprejel novega turškega veleposlanika. Preteklo soboto je Turčija glede vprašanja resolucije o priznanju na posvet poklicala tudi nizozemskega odpravnika poslov v Turčiji in ga seznanila s svojim nezadovoljstvom glede tega.

Med državami, v katerih so parlamenti z resolucijami že priznali genocid v Armeniji, je več kot deset članic EU-ja, med njimi je tudi Nemčija.