Glavno vprašanje pri sodbi je, ali bodo sodniki Breivika spoznali za prištevnega in ga poslali v zapor ali bodo zanj odredili psihiatrično oskrbo.
Najodmevnejši sodni proces v zgodovini države se je na Norveškem po desetih tednih sklenil 22. junija. Breivik je na sojenju svoja dejanja priznal, a predlagal oprostilno sodbo, saj da so bili njegovi napadi nujni v boju proti multikulturalizmu in "muslimanski invaziji" na Evropo.

Zločin bi storil še enkrat, je na okrožnem sodišču v Oslu, kjer so mu sodili zaradi naklepnega umora in terorizma, med drugim še dejal 33-letni Breivik, ki med procesom ni kazal čustev, številni Norvežani pa ga tudi zaradi tega dojemajo kot utelešenje zla.

O njegovi krivdi ni tako nobenega dvoma, tako da je bilo v ospredju ves čas vprašanje njegovega duševnega zdravja. In o tem bo v petek v prvi vrsti odločalo pet sodnikov, med njimi dva poklicna in trije laični. Predseduje jim poklicna sodnica Wenche Elizabeth Arntzen, a pri sodbi bodo imeli glasovi vseh petih enako težo.

Prišteven ali ne?
Pred sabo imajo torej težavno nalogo - odločiti, ali je bil Breivik med svojimi krvavimi dejanji prišteven in je tako kazensko odgovoren, kot trdi obramba in zaradi česar bi ga bilo treba poslati v zapor, ali zanj določiti psihiatrično oskrbo, kar zahteva tožilstvo.

Sodniki bodo najprej odločili o Breivikovi prištevnosti, nato pa mu bodo določili kazen. Če ga bodo spoznali za prištevnega, mu grozi 21 let zapora, kar je najvišja možna kazen na Norveškem, ki pa jo je mogoče podaljševati, če ocenijo, da obsojenec še naprej predstavlja grožnjo družbi.

Če bodo razsodili, da Breivik v času napadov ni bil prišteven, ga čaka oskrba v psihiatrični ustanovi, najverjetneje do konca življenja. Tudi v tem primeru bo sicer Breivik najverjetneje bival v enem izmed zaporov. V zaporu Ila blizu Osla so namreč nedavno opravili prenovitvena dela in eno izmed kril preoblikovali v manjšo bolnišnico.

Stroka neenotna
Psihiatrična stroka glede Breivikovega duševnega zdravja ni bila enotna. V prvi psihiatrični oceni so strokovnjaki ugotovili, da skrajnež trpi za "paranoidno shizofrenijo", kar pomeni, da za morilski pohod ne more biti kriv. V drugi oceni pa so psihiatri prišli do nasprotnega zaključka, in sicer, da v času napadov ni bil psihično moten.

Kljub temu je tožilstvo, kar je v nasprotju z običajno prakso, zahtevalo, da se Breivika pošlje v psihiatrično ustanovo. Po mnenju tožilstva je namreč kljub drugi psihiatrični oceni ostal dvom glede Breivikovega duševnega zdravja, zato se je tudi odločilo vztrajati pri mnenju, da ne more biti odgovoren za svoja dejanja.

Mnenja svojcev Breivikovih žrtev se glede tega, ali je prišteven ali ne, razhajajo, so pa enotni v prepričanju, da bi morali morilca poslati za zapahe do konca njegovega življenja.

Številni Norvežani se med tem predvsem bojijo, da se bo celoten sodni proces z Breivikom, ki je bil po mnenju mnogih zaradi polne medijske pokritosti dogajanja na sodišču v Oslu že doslej deležen prevelike pozornosti, odvil še enkrat. Breivik se namerava namreč na sodbo pritožiti, če bodo sodniki odločili, da je bil med morilskim pohodom neprišteven. Sam je namreč dal jasno vedeti, da bi bila zanj psihiatrična ustanova "hujša od smrti", prvo psihiatrično oceno pa je označil za "največje ponižanje".

Spomin na 22. julij
V vsakem primeru pa se bo na javnost morilec obrnil vsaj še enkrat. Kot je v sredo napovedal njegov odvetnik Geir Lippestad, Breivik pripravlja posebni izjavi ob izreku sodbe. Prebral bo tisto, ki bo ustrezala odločitvi sodnikov.

S tem pa se bodo Norvežani najverjetneje še enkrat z bolečino spomnili dogodkov 22. julija 2011. Takrat je najprej pred vladno četrtjo v Oslu razneslo skoraj tono težko bombo, skrito v dostavnem vozilu, le malo zatem pa so državo pretresla poročila o streljanju na tabor podmladka vladajočih laburistov na 40 kilometrov oddaljenem počitniškem otočku Utoya. V Oslu je umrlo osem ljudi, na Utoyi 69.

Breivika je policija prijela isti večer, potem ko ji je sam dvakrat predlagal svojo predajo, tik pred sprožitvijo bombe v Oslu pa je po svetovnem spletu na kakih 1000 naslovov poslal 1500 strani dolg manifest, v katerem je predstavil svojo protimuslimansko ideologijo.

Kritike na račun varnostnih sil
Na dan napadov je med varnostnimi silami očitno vladala zmeda, zaradi česar so bile oblasti deležne kritik. Policijo je ta mesec v poročilu o odzivu pristojnih norveških oblasti na Breivikovo divjanje kritizirala tudi neodvisna komisija. Po mnenju komisije bi lahko bombni napad v Oslu preprečili, prav tako pa bi lahko Breivikov strelski pohod na otoku Utoya ustavili že prej. Zaradi kritičnega poročila je odstopil načelnik norveške policije Oystein Maeland.

Breivikovi napadi bodo za Norvežane verjetno vedno predstavljali nacionalno travmo in najhujšo katastrofo v državi po drugi svetovni vojni. A kljub temu še naprej zaupajo v demokracijo in vztrajajo pri svoji odprti družbi.