Pred slabim mesecem je uporniška koalicija pod imenom Džaiš al Fatah (Vojska osvojitve) nepričakovano in bliskovito zasedla mesto Idlib, glavno mesto istoimenskega guvernata. Idlib je postal šele druga provincialna prestolnica, ki jo je režim predsednika Al Asada v celoti izgubil v zadnjih treh letih krvave državljanske vojne.

Ozek pas ob prometnicah lahka tarča
Jezik ozemlja, ki so ga režimske sile nadzorovale ob cestah proti Idlibu, sicer ni padel in Sirska arabska armada (SAA) je celo prešla v omejen protinapad, predvsem pa so s silovitimi zračnimi napadi tako na vojaške kot civilne cilje omrtvili pritisk upornikov, ki so sprožili več neuspešnih ofenziv.

V zadnjih dveh dneh pa je sledil nov zlom Al Asadovih sil, saj je Džaiš al Fatah zavzel strateško pomembno mesto ob reki Orontes Džisr al Šogur, ki je imelo pred izbruhom protirežimske vstaje, ki je prerasla v državljansko vojno, dobrih 40 tisoč prebivalcev. Koalicija različnih uporniških skupin je dobila pod nadzor celotno mesto z okolico, s čimero so presekali omenjeni jezik z mestoma Ariha in Mastuma, kjer je obkoljenih na tisoče Al Asadovih vojakov.

Režim uradno le prerazporedil sile
Asadov režim je priznal izgubo mesta z objavo novice, da so uspešno prerazporedili svoje sile izven mesta, z namenom, da se ognejo žrtev med civilisti. Uporniške skupine so medtem objavile fotografije in videe, na katerih je 23 mrrtvih zapornikov, ki so jih ob umiku pobile Asadove varnostne sile.

Izhodišče za napad na Al Asadovo rojstno provinco?
Džisr al Šogur je prometno vozlišče in izhodišče z vzhoda za vstop v hribe Latakije, pretežno alavitske province ob Sredozemskem morju, iz katere izhaja tudi rodbina Al Asad, ki s trdo roko vlada Siriji že od leta 1970. Po drugi strani pa se iz mesta proti jugu odpira planota Gab v provinci Hama.

Na severu in jugu uporniki napredujejo
V zadnjih dveh mesecih so uporniške sile, ki se kljub političnim in ideološkim razhajanjem vse bolj povezujejo v skupna operativna vojaška poveljstva, nanizale vrsto zmag in napredovanj, zlasti na severu v Idlibu in na jugu v Dari (mesto Bosra, mejni prehod Nasib). Ob tem je mogoče videti novo opremo in oborožitev, zlasti vse več protioklepnih vodljivih raket, kar nakazuje povečan dotok orožja iz zalivskih držav pod vodstvom Savdske Arabije in Katarja ter s severa iz Turčije.

Pomoč iz tujine ne pomaga, če ni dovolj vojakov
Predtem so bile sile Bašarja Al Asada vse od poletja 2013 v ofenzivi in so počasi, a vztrajno potiskale razdrobljene upornike iz večjih mest in gosteje poseljenega podeželja. Ob tem se je v Damasku ustvarilo prepričanje, da lahko Al Asad ob redni vojaški pomoči Irana in Rusije celo zmaga na bojiščih.

A štiriletna vojna je izčrpala režimske sile, ki so pri ofenzivah vse bolj odvisne od borcev Hezbolaha in iranske revolucionarne garde. Po ocenah analitikov Al Asadu primanjkuje mož za bojevanje na toliko različnih bojiščih, pri čemer je njegov glavni adut popolna zračna prevlada, s katero sicer tudi vztrajno terorizira civilno prebivalstvo uporniških ozemelj.

Izraelci napadli raketna skladišča
Iz Damaska pa prihajajo novice, da je Izrael ponoči izvedel več zračnih napadov na gorovje Kalamun, ki leži ob meji z Libanonom. Tarča napadov sta bili oporišči sirske vojske, kjer so uskladiščene rakete srednjega dometa scud. Že v sredo so izraelska letala napadla vojaški konvoj, ki je domnevno dostavljal oborožitev Hezbolahu. Z militantnim gibanjem libanonskih šiitskih dvanajstnikov Izrael bije že 30-letno omejeno vojno.

Hezbolah se je v zadnjih treh letih močno vpletel v sirsko vojno na strani Al Asada in njegove šiitske ločine alavitov. V zameno za vojno pomoč se Hezbolah oborožuje s težko in raketno oborožitvijo, s katero bi lahko še resneje izzval Izrael. A zanimivo, da uradno Sirija ni obtožila Izraela za letalsko bombardiranje, medtem ko izraelska vojska kot običajno ne potrdi in hkrati ne zanika napadov.

Video iz središča mesta, ki so ga zavzeli uporniki Vojske osvojitve