Po navedbah vodje lokalnih oblasti Sergeja Aksjonova sta bila v več eksplozijah poškodovana dva človeka, vendar nihče huje.

Požar je izbruhnil okoli 6.15 po krajevnem času v vojaškem skladišču v okrožju Džankoj, pri čemer je eksplodiralo strelivo, je rusko obrambno ministrstvo zapisalo v izjavi po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Dogodek so na ministrstvu označili za dejanje sabotaže. "16. avgusta zjutraj je bilo zaradi sabotažnega dejanja poškodovano vojaško skladišče v bližini kraja Džankoj," je sporočilo ministrstvo.

Po navedbah krimskih oblasti je bilo skladišče na območju nekdanje kmetije, zagorela pa naj bi tudi električna napajalna postaja.

"Izvaja se evakuacija, zaradi varnosti prebivalcev pa je vzpostavljeno petkilometrsko varnostno območje," je v videosporočilu na Telegramu dejal Aksjonov in dodal, da so na kraj dogodka napotili sile ministrstva za obrambo, nacionalne garde in civilne zaščite. Po navedbah AFP-ja, ki se sklicuje na ruske tiskovne agencije, so iz okolice evakuirali okoli 2000 ljudi.

Eksplozija je povzročila tudi škodo na železniški progi, zaradi katere je bil nekaj časa moten tudi železniški promet.

Ukrajina ni uradno potrdila ali zanikala odgovornosti za eksplozijo, a svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Mihajlo Podoljak je incident opisal kot "demilitarizacijo v akciji", s čimer je namignil, da eksplozije niso bile naključne. Eksplozije je kot "zadetek", ki so ga slišali "daleč čez stepo", opisal tudi vodja krimskih Tatarov Refat Čubarov, navaja AFP.

Na letališču v bližini naselja Novofjodorovka na Krimu je prejšnji torek že eksplodiralo strelivo, pri čemer je umrl en človek, več kot deset jih je bilo ranjenih. Strokovnjaki domnevajo, da so ukrajinske sile napadle tamkajšnje oporišče ruskih sil in pri tem uničile več bojnih letal, vendar pa Kijev napada ni potrdil. Ruska stran medtem trdi, da je eksplozija odjeknila zaradi kršitve požarne varnosti.

Ukrajinske sile so 31. julija v pristaniškem mestu Sevastopol na Krimu z brezpilotnim letalnikom napadle tudi rusko črnomorsko floto, pri čemer je bilo prav tako ranjenih več ljudi.

Začetek sojenja zajetim tujcem

Ruski mediji poročajo, da se je na vzhodu Ukrajine, ki je pod nadzorom proruskih separatistov, natančneje v mestu Doneck, začelo sojenje petim zajetim tujcem. Gre za Mathiasa Gustafssona iz Švedske, Vjekoslava Prebega iz Hrvaške ter Britance Johna Hardinga, Andrewa Hilla in Dylana Healyja. Obtoženi so tega, da so plačanci in da so se "urili, da bi na silo prevzeli oblast".

Kot poroča Guardian, so se vsi izrekli za nedolžne, v skladu z zakonodajo samooklicane Ljudske republike Doneck pa jim grozi smrtna kazen. Naslednji narok je predviden v oktobru, poročajo ruski mediji.

Harding, Prebeg in Gustafsson so bili zajeti v Mariupolju.

9. junija je vrhovno sodišče samooklicane republike dva britanska in maroškega državljana, ki so jih proruske sile zajele na vzhodu Ukrajine, obsodilo na smrt. Vsi trije so se na obsodbo pritožili.

V Rusiji sicer od leta 1997 velja moratorij za izvedbo smrtne kazni, ki pa ne velja v dveh separatističnih regijah na vzhodu Ukrajine pod nadzorom Rusije.

Ukrajina je od Latvije prejela šest havbic

Ukrajina je od Latvije prejela šest havbic oziroma samovoznih topov ameriškega tipa M109, so sporočili iz Kijeva. Te bodo skupaj z že prejetimi havbicami Natovega kalibra 155 milimetrov nadomestile obstoječe težke topove sovjetske izdelave, ki so manj natančni in za katere trenutno primanjkuje streliva, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"Skupaj bomo zmagali!" je v odzivu na prejeto orožje na Twitterju zapisal ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov in se zahvalil tako latvijskemu kolegu Artisu Pabriksu kot Latvijcem. Pred tem je dejal tudi, da prejete havbice že kažejo rezultate na bojišču.

Od začetka ruske invazije v Ukrajini je Kijev od zaveznikov prejel sedem različnih vrst havbic Natovega standardnega kalibra 155 milimetrov. Zdaj je prejel še omenjene havbice ameriškega tipa M109, skupaj pa bo to orožje nadomestilo obstoječe težke topove sovjetske izdelave.

Latvija, ki ji je ruski energetski velikan Gazprom nedavno prekinil dobavo plina, je pred tem Ukrajini dobavila tudi štiri helikopterje sovjetske izdelave.

V baltski državi so nedavno po zgledu sosednje Litve in na pobudo neimenovanega latvijskega glasbenika in ukrajinskega novinarja začeli zbirati denar za nakup bojnega brezpilotnega letala za Ukrajino. Potrebovali naj bi pet milijonov evrov.

Zelenski, Erdogan in Guterres skupaj v Lvovu

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, njegov turški kolega Recep Tayyip Erdogan in generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres se bodo v četrtek sešli v Ukrajini, kjer bodo med drugim razpravljali o izvozu žita iz ukrajinskih pristanišč.

"Na povabilo predsednika Zelenskega bo generalni sekretar v četrtek v Lvovu, kjer se bo udeležil tristranskega srečanja s turškim predsednikom Erdoganom in ukrajinskim voditeljem," je na današnji novinarski konferenci povedal tiskovni predstavnik ZN-a Stephane Dujarric.

Na srečanju bo preučeno izvajanje mednarodnega sporazuma o izvozu žita iz ukrajinskih pristanišč, ki je bil julija podpisan v Carigradu.

"Na splošno bodo izpostavljena številna vprašanja, kot je potreba po politični rešitvi konflikta. Ne dvomim pa, da bo govor tudi o vprašanju jedrske elektrarne v Zaporožju," je dejal tiskovni predstavnik in dodal, da bo potekal tudi dvostranski pogovor med ukrajinskim predsednikom in generalnim sekretarjem ZN-a.

Guterres bo v petek predvidoma obiskal še ukrajinsko pristaniško mesto Odesa, nato pa se bo v soboto odpravil v Turčijo, kjer bo pred vrnitvijo v New York obiskal skupni center za poveljevanje in nadzor, ki usklajuje izvoz žita iz Črnega morja.

Zelenski spet svari pred jedrsko katastrofo

Ukrajinski predsednik je v ponedeljek spet posvaril pred jedrsko katastrofo v Zaporožju, ki bi po njegovih besedah ogrozila celotno Evropo.

"Okupatorji pod krinko elektrarne obstreljujejo bližnja mesta in skupnosti," je v svojem večernem nagovoru dejal Zelenski in dodal, da kakršen koli incident v jedrski elektrarni Zaporožje lahko vpliva na države EU-ja, Turčijo, Gruzijo in tudi bolj oddaljene države. Po njegovem mnenju je vse odvisno le od smeri in hitrosti vetra, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Če bodo ruska dejanja povzročila katastrofo, bodo posledice lahko prizadele tudi tiste, ki so doslej molčali," je posvaril ukrajinski predsednik, ki je v nedeljo Zahod pozval k sankcijam proti ruski jedrski industriji. "Vse ruske vojake je treba nemudoma umakniti iz elektrarne in sosednjih območij brez kakršnih koli pogojev," je še dejal Zelenski.

Medtem je ZN zavrnil obtožbe Moskve, da ovirajo obisk jedrskih strokovnjakov v jedrski elektrarni, poroča nemška tiskovna agencija DPA. K temu je sicer prejšnji četrtek na izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN-a pozval generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi.

Tiskovni predstavnik ZN-a Stephane Dujarric je v New Yorku dejal, da "preprosto ni res", da izvršilna veja ZN-a zavlačuje potovanje osebja IAEA-ja v Zaporožju. "Sekretariat ZN-a nima pristojnosti, da bi blokiral ali preklical" obisk, je dejal in poudaril, da jedrski organ IAEA s sedežem na Dunaju deluje neodvisno od ZN-a.

Dujarric je zagotovil tudi, da ima ZN v Ukrajini "varnostne in logistične zmogljivosti" za podporo obiska inšpektorjev IAEA-ja v Zaporožju.

Jedrsko elektrarno Zaporožje, največjo v Evropi, so ruske enote sicer zavzele na začetku marca, kmalu po tem, ko je Moskva začela invazijo v Ukrajini. Od konca julija je bila ta mnogokrat tarča obstreljevanja, za katero Moskva in Kijev obtožujeta drug drugega.

Putin: ZDA si prizadevajo podaljšati konflikt

Ruski predsednik Vladimir Putin je ZDA obtožil, da si prizadevajo podaljšati konflikt v Ukrajini in da podpihujejo spore tudi drugje po svetu, med drugim z nedavnim obiskom predsednice predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi v Tajvanu.

"Razmere v Ukrajini kažejo, da si ZDA prizadevajo podaljšati ta konflikt. In popolnoma enako ravnajo v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki, kjer podpihujejo možnost konfliktov," je v govoru na otvoritveni slovesnosti varnostne konference v Moskvi prek videopovezave dejal Putin, ki si od uvedbe zahodnih sankcij proti Rusiji prizadeva okrepiti vezi z afriškimi in azijskimi državami, zlasti s Kitajsko.

Ruski predsednik je o nedavnem obisku predsednice predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi v Tajvanu dejal, da ta "ameriška pustolovščina ni le izlet posameznega neodgovornega politika, temveč del načrtne, zavestne strategije ZDA za destabilizacijo in povzročitev kaosa v regiji in svetu".

Po Putinovem mnenju je bil obisk Pelosijeve v Tajpeju "brezsramen izkaz nespoštovanja suverenosti drugih držav" kot tudi nespoštovanja obveznosti ZDA v mednarodni skupnosti, navaja AFP.

Moskva je bila med nedavnim obiskom ameriške političarke v Tajvanu, ki ga Kitajska dojema kot svoje ozemlje, popolnoma solidarna s Kitajsko, katere vojska je v odzivu na obisk izvedla obsežne večdnevne vaje v bližini otoka.

O vojni v Ukrajini, ki jo je pred skoraj šestimi meseci napadla Rusija, pa je na današnji konferenci spregovoril tudi ruski obrambni minister Sergej Šojgu in zavrnil možnost, da bi Rusija v Ukrajini uporabila jedrsko orožje, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Z vojaškega vidika v Ukrajini ni potrebe po uporabi jedrskega orožja, da bi dosegli zastavljene cilje," je dejal Šojgu.