Clintonova želi oblast za vsako ceno. Za ceno, ki jo bo plačevala še nekaj let celotna demokratska stranka, morda pa celo vsi državljani ZDA.
Clintonova dejansko predstavlja nadaljevanje Busheve ere, Obama pa po drugi strani popolno diskontinuiteto.
Glede na razvoj dogodkov postopoma prihajam do prepričanja, da v ZDA družba ni dozorela ne za žensko ne za Afroameričana kot predsednika.
Lahko, če govorimo o čedalje ostrejši in negativni tekmi za demokratsko predsedniško nominacijo.
V zadnjih mesecih sta senatorja Barack Obama, ki se poteguje za položaj prvega temnopoltega predsednika ZDA, in Hillary Clinton, ki si je že od časov, ko je bila prva dama, želela postati prva ženska predsednica ZDA, svojo tekmo za predsedniško nominacijo demokratske stranke pripeljala že do najnižje točke.
Boj, ki bi po vseh precedensih moral biti končan že par 10 preliminarnih volitev nazaj, se bo najverjetneje zavlekel vse do demokratske konvencije in tako ogrozil ne le enotnost stranke, pač pa tudi demokratsko zmago novembra.
Za komentar umazane kampanje smo na dan morda odločujočih volitev v Indiani in Severni Karolini povprašali dr. Mihaela Klineta, ki na Fakulteti za družbene vede predava trženje in je eden najuglednejših slovenskih strokovnjakov za politične kampanje.
Boj med demokratskima kandidatoma Obamo in Clintonovo postaja čedalje bolj umazan - vas je presenetilo, da si lahko politika iz iste stranke prav tako "uspešno" mečeta polena pod noge, kot če bi šlo za boj v glavnih volitvah med republikancem in demokratom?
Boj med političnimi kandidati je v ZDA vedno kombinacija pozitivne in negativne kampanje. Razen tega so razlike znotraj stranke dejansko enako velike kot med strankama. In kljub temu je tekmovalnost med demokratskima kandidatoma šla čez okvir sprejemljivega. A tudi to je več kot odlično za raziskovanje. Pokazalo se je, da kandidatka Clintonova želi oblast za vsako ceno. Za ceno, ki jo bo v največji meri plačevala še nekaj prihodnjih let celotna demokratska stranka, morda pa celo vsi državljani ZDA.
S katero stranjo se strinjate - s tisto, ki trdi, da bo dolg boj med njima pokončal upe demokratov na glavnih volitvah, saj negativnost odvrača volivce, ali s stranjo, ki trdi, da dolg boj pravzaprav koristi demokratom, saj ohranja pozornost na njih in motivira volilno bazo?
Res je, da dolga kampanja motivira volivce za spremljanje kampanje. A ta motivacija je negativna, saj sočasno polarizira člane demokratske stranke in jih s tem dejansko poriva v naročje republikancev. Pri interpretaciji tega fenomena je namreč treba upoštevati dejstvo, da gre v primeru volivcev v ZDA praviloma za odločanje z nizko, in ne visoko stopnjo vpletenosti (neizrazita pripadnost strankam!).
Kaj menite o kampanji Baracka Obame, ki si na vse pretege prizadeva voditi "drugačno", "čisto", "novo" politično kampanjo, ki temelji na upanju in izogibanju napadov na nasprotnika, a mu to nekako ne uspeva najbolj, ko ima za nasprotnico "bojevito" Clintonovo?
Obama prodaja "spremembo", in vse, kar je s tem povezano, mora biti drugačno, čistejše in tudi novo. Če ste opazili, celo v svojem logu ne uporablja tega, kar uporablja Clintonova: "za predsednika". Slučaj, napaka ali kaj tretjega? Dejansko pa simbolno govori prav to, kar se dogaja v njunem dvoboju. Clintonova dejansko predstavlja nadaljevanje Busheve ere, Obama pa po drugi strani predstavlja popolno diskontinuiteto, prelom, četudi ni jasno, kakšna bodo tiste nove ZDA/Amerika. Pri tem se seveda ni mogel nenehno izogibati napadom. In udaril je nazaj. Ne najbolj posrečeno in ne posebno učinkovito, in vendar ohranja tisto minimalno prednost, ki ne zagotavlja ničesar. Vsekak or pa razdvaja celotno ameriško družbo po dveh že skoraj pozabljenih dimenzijah - demografiji - dohodku in rasno - po barvi kože.
Prva ženska predsednica ali prvi temnopolti predsednik ZDA - komu dajete prednost? (Skeptiki trdijo, da Amerika ni pripravljena na črnskega predsednika, se strinjate s to oceno?)
Glede na razvoj dogodkov postopoma prihajam do prepričanja, da v ZDA družba ni dozorela ne za žensko ne za Afroameričana kot predsednika države. Zato bodo najverjetneje izbrali kandidata, ki bo še slabši od zdajšnjega predsednika. Je to sploh mogoče? Očitno je!
Volivci vedno znova trdijo, da ne marajo negativne kampanje, a zakaj potem ta tako očitno deluje? (napadi Hillary glede Obamine (ne)izkušenosti, napadi Swift Boat veteranov na Kerryja leta 2004 ...)
Volivci na anketna vprašanja odgovarjajo tako, kot mislijo, da se od njih pričakuje - kognitivno, kot olikani ljudje - in odgovorijo, da negativna kampanja pomeni neolikano vedenje. Toda prav ta oblika vnese v volilno tekmo močan čustveni naboj, ki pomeni povečano moč prepričevanja. Torej deluje emocionalno tam, kjer odpovejo kognitivni argumenti.
Kaja Sajovic
Clintonova želi oblast za vsako ceno. Za ceno, ki jo bo plačevala še nekaj let celotna demokratska stranka, morda pa celo vsi državljani ZDA.
Clintonova dejansko predstavlja nadaljevanje Busheve ere, Obama pa po drugi strani popolno diskontinuiteto.
Glede na razvoj dogodkov postopoma prihajam do prepričanja, da v ZDA družba ni dozorela ne za žensko ne za Afroameričana kot predsednika.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje