"Turčija potrebuje novo ustavo. Ste pripravljeni na uvedbo predsedniškega sistema?" je dejal Yildirim množici na kongresu AKP-ja. Trenutna turška ustava omejuje pooblastila predsednika. A Yildirim je poudaril, da se je vse spremenilo, ko so Erdogana avgusta 2014 kot prvega turškega predsednika v zgodovini neposredno izvolili volivci. Po besedah Yildirima zdaj, ko predsednika voli ljudstvo, situacija ne more biti več takšna, kot je bila.

Predsednik Erdogan, nekdanji premier, je v Turčiji dejansko najmočnejši politik. Yildirim pa je danes poudaril, da je ključna naloga legalizacija trenutne "de facto" situacije. "Moramo končati to zmedo, in to z novo ustavo ter predsedniškim sistemom," je še povedal Yildirim.

Za uvedbo predsedniškega sistema morajo tri petine turških poslancev glasovati za razpis referenduma o tem vprašanju. Lahko pa se predsedniški sistem uvede neposredno z glasovi dveh tretjin poslancev. AKP trenutno nima dovolj glasov v parlamentu.

Za razčiščenje položaja z EU-jem
Yildirim je še pozval EU, da je treba končati zmedo glede pridruževanja Turčije EU-ju ter dogovora med Brusljem in Ankaro o vračanju prebežnikov iz Grčije v Turčijo. "Čas je, da vemo, kaj si EU misli o Turčiji," je dejal. "Doslej smo z odločnostjo izvedli katerokoli potrebno reformo. To bomo počeli še naprej, da bi izboljšali demokracijo in naredili napredek pri človekovih pravicah, z EU-jem ali brez njega."

Vodstvo AKP-ja je Yildirima v četrtek imenovalo za edinega kandidata za vodjo stranke, na današnjem kongresu pa je prejel glasove 1.405 delegatov od 1.470. Na tem položaju in nato tudi na položaju premierja bo 60-letni zvesti spremljevalec Erdogana nasledil Ahmeta Davutogluja, ki je bil, očitno zaradi nesoglasij z Erdoganom, v začetku meseca primoran oditi z obeh položajev. Odstop nekdanjega zunanjega ministra, ki je postal premier leta 2014, ko je bil Erdogan izvoljen za predsednika, je bil za mnoge znak, da želi predsednik države okrepiti svojo oblast.

Analitiki pričakujejo, da bo Yildirim, ki se je vedno strinjal z Erdoganom glede političnih vprašanj, veliko bolj ubogljiv premier, kot je bil Davutoglu. Erdogan ga bo po napovedih že v začetku prihodnjega tedna imenoval za premierja, nato pa bodo predstavili še sestavo nove turške vlade.

Merklova pred obiskom Turčije
V ponedeljek in torek se bo na uradnem obisku v Turčiji mudila nemška kanclerka Angela Merkel, ki pa je še pred odhodom izrazila "veliko zaskrbljenost" nad nekaterimi ukrepi turške politike. Kot je povedala v intervjuju za Frankfurter Allgemeine Sonntagszeitung, je z Erdoganom, s katerim se bo sestala ob robu svetovnega humanitarnega vrha v Carigradu, pripravljena govoriti o vseh pomembnih vprašanjih.

Po besedah Merklove bo imela odločitev turškega parlamenta, ki je v petek izglasoval odpravo imunitete več kot četrtini poslancev, resne posledice za kurdske politike, kar jo navdaja z veliko zaskrbljenostjo. Merklova je tudi izrazila obžalovanje, da je bil postopek ponovnega zbliževanja s Kurdi v preteklem letu prekinjen. Čeprav Berlin prepovedano Kurdsko delavsko stranko tako kot Ankara obravnava kot teroristično organizacijo, pa mora imeti kurdsko prebivalstvo v Turčiji enakovreden položaj in dobro prihodnost, meni.

Zanikala je tudi očitke, da je EU z dogovorom s Turčijo o vračanju beguncev postal preveč odvisen od te države. "Seveda obstajajo medsebojne odvisnosti, ki jim lahko rečete tudi potreba po uravnoteženju naših interesov," je dejala. Je pa Nemčija po njenih besedah kljub takšnim medsebojnim odvisnostim vedno pripravljena kritizirati državne ukrepe.

Odzvala se je tudi na Erdoganove kritike v zvezi z dogovorom o odpravi vizumov za turške državljane, ki ga ogroža turško nasprotovanje spremembam protiterorističnih zakonov. Merklova je poudarila, da je podrobno spremljala, kako Turčija izpolnjuje svoje obveznosti iz dogovora. To po njenih besedah trenutno počne verodostojno, bo pa o tem zagotovo govorila tudi z Erdoganom.