je za MMC povedala Ljubica Jelušič.

Afganistan, Jemen, poskus terorističnega napada so naslovi, ki zadnje dni polnijo naslovnice svetovnih časopisov. Spopadi v Afganistanu, kjer so tudi slovenski vojaki, se iz dneva v dan stopnjujejo, kot vse kaže, se v Jemnu odpira še tretja teroristična fronta, zaradi spodletelega napada na ameriško letalo na božični dan pa se znova vse pogosteje govori o terorizmu in ostrejših varnostnih ukrepih. O vsem tem se je MMC pogovarjal s slovensko obrambno ministrico Ljubico Jelušič.

Ali zaostrovanje boja proti Al Kaidi zaostruje varnostni položaj naše vojaške misije v Afganistanu?
Jaz mislim, da vse oblike zaostrovanja varnosti v Afganistanu vplivajo tudi na varnost naših vojakov in vojakinj. Težko rečemo, da je to ostrejše izvajanje različnih operacij proti Al Kaidi edini razlog, zaradi katerega moramo skrbeti za varnost naših ljudi v Afganistanu. Mislim pa da se lahko težavam, ki jih imajo naši vojaki, izognemo z dvema stvarema. Najprej s tem, da so dobro usposobljeni in drugič s tem, da so dobro opremljeni.

Vse bolj se govori o tem, da naj bi bil Jemen novo svetovno žarišče v boju proti teroristom, zahodna veleposlaništva že zapirajo svoja vrata, razmere se vse bolj zaostrujejo. Kaj vi menite, ali bo to postal nov Afganistan in svet čaka še ena dolga vojna ali pa se bodo razmere v Jemnu razvijale drugače?
Mislim, da je prav, da smo vsi skupaj pozorni na odvijanje situacije v Jemnu, ne bi pa rekla, da imamo lahko v zvezi z zaostrovanjem razmer tam kakšne pretirano apokaliptične napovedi. Vojne, spopadi in zaostrovanja se dogajajo v različnih predelih sveta, naš problem pa je, da preveč selektivno izbiramo iz mednarodnega okolja in smo pozorni samo na nekatere dogodke. Sočasno kot Jemen se dogajajo veliki problemi tudi na drugih delih sveta, zlasti v Afriki. Mi imamo pač to tendenco, da prepoznavamo predvsem tista okolja, kjer so kakor koli ogrožene zahodne sile, ampak v imenu globalnosti ali globalne varnosti sveta bi bilo dobro, da smo pozorni tudi na razvoj dogodkov kjer koli po svetu. Res pa je, da tam, kjer se čutijo države pripadnice zahodnega sveta ogrožene, začnemo kazati neke vrste simpatije oz. povezovanja ene države z drugo. To se zadnje dni vidi tudi v tem, da smo tudi pri nas v Sloveniji veliko bolj pozorni prav na razvoj razmer v Jemnu. A kot rečeno, dvomim, da lahko tu napovedujemo kakšne velike dogodke tipa Afganistan. Moramo se spomniti, kaj se je zgodilo 11. septembra 2001 in kaj je bil povod za zelo obsežne spopade v Afganistanu, ki pravzaprav naraščajo, in Jemna v tem trenutku ne moremo izenačevati z afganistanskimi razmerami.

Jemen povezujejo tudi z Nigerijcem, ki je skušal za božič napasti ameriško letalo, od takrat dalje pa svet vse bolj govori o terorizmu. Mislite, da se lahko mogoče ponovi 11. september ali je šlo za bolj osamljen primer?
Pomembno je, da smo pozorni na te povezave, moramo pa vedeti, da se različna teroristična dejanja dogajajao v različnih delih sveta že zelo dolgo časa. Zdajšnje usmerjanje pozornosti na samo en poskus terorističnega dejanja ni dovolj za oceno varnostne situacije. Prepričana sem, da moramo biti pozorni tudi na druge podobne primere in se zavedati, da živimo v svetu, kjer je zelo veliko takšnih dejanj in poskusov takšnih dejanj, da pa varnostne sile različnih držav, tudi naše države, o čisto vseh takšnih poskusih sploh ne govorijo javno, saj bi bila javnost povsem panična in preplašena.

Po zadnjem poskusu napada se je začelo govoriti o še ostrejših varnostnih sankcijah in pregledih na letališčih. Mislite, da bi to res pomagalo in da bi lahko preprečili napad, če bi bile sankcije še ostrejše?
Na žalost vsak tak odkrit poskus vodi v zmanjševanje svobode potnikov v mednarodnem prometu, cela vrsta ukrepov je v preteklosti že sledila različnim poskusom terorističnih dejanj, spomnimo se samo, kakšne cirkuse še danes izvajajo po vseh letališčih, ko gre za prenos tekočin, koliko teh natančnih ukrepov je v pregledovanju naše prtljage še vedno in bo tudi v prihodnosti. Vse to bolj škoduje letalskim prevoznikom in nam potnikom in naši svobodi gibanja, kot pa da bi s tem dejansko lahko preprečili kakšna teroristična dejanja. Moramo se zavedati, kaj so vzroki za terorizem, in odpravljati najprej vzroke, hkrati pa se je potrebno zavedati, da obstajajo ljudje in skupine ljudi, ki bodo vedno prepričani, da so njihove pravice ogrožene, in bodo poskušali te pravice na nasilen način tudi uveljavljati, pri tem pa uporabljati akte, ki so v nasprotju s pravnimi redi držav. Tu smo pravzaprav ujeti v poskuse varnostnih sil, da nam zagotovijo čim večjo varnost, ti poskusi pa na žalost omejujejo našo svobodo v vsem - svobodo gibanja, obnašanja in tako naprej. Ta nenehen spopad med zagotavljanjem varnosti in svobodo je naša vsakdanjost in s tem bomo morali živeti tudi v prihodnosti. Nisem pa povsem prepričana, da so ostri ukrepi, ki po navadi sledijo odkritju kakšnega takega poskusa terorističnega dejanja ali celo izvedbi terorističnega dejanja, dejansko pripomogli k večji varnosti. Imamo pa občutek, ko nas pregledujejo in ko nas skrbno opozarjajo, kako naj se obnašamo, da različni varnostniki tega sveta prispevajo tudi k naši varnosti. A to je bolj za našo osebno disciplino in oseben občutek prispevanja k tej varnosti, kot pa za neko dejansko, objektivizirano varnost.