Obama, ki bo prisegel čez dva tedna, je v ponedeljek ameriško gospodarstvo označil za "slabo, ki se le še slabša", ob tem pa predstavil svoj načrt davčnih olajšav v vrednosti 300 milijard dolarjev.

Obama predvideva, da bodo zakonodajalci njegov ambiciozni načrt potrdili v dveh tednih, potem ko bo nastopil službo. Če bo tudi res tako, bodo ameriški delavci skoraj nemudoma prejeli večje plače, pari, ki bi prejeli tisoč dolarjev davčnih olajšav, pa bi začeli dobivati dodatnih 40 dolarjev dvakrat mesečno.

Gre le za enega izmed ukrepov, s katerim si vlada prizadeva spodbuditi večjo porabo. "Gospodarstvo je izjemno bolehno," je dejal Obama, ki se je srečal za zaprtimi vrati kongresa z voditelji obeh domov. "Razmere se slabšajo ... Ukrepati moramo, in to takoj, da bi zavrli zagon te recesije."

Gospodarstvo edino, ki ne more čakati
Skorajšnji 44. ameriški predsednik je od zmage na volitvah 4. novembra že večkrat poudaril, da imajo ZDA lahko le enega predsednika naenkrat, in svoje načelo ponovil tudi tokrat - a le, kar se tiče zunanjih zadev.

Opotekajoča se gospodarska situacija pa je nekaj drugega, in Obama je očitno spoznal, da ob tem vprašanju ne more le sedeti in čakati do prisege. "Razlog, da smo danes tu, je, ker posli ljudi ne morejo čakati," je dejal ob prihodu na Kapitol. "Pričakujem, da bom zakon podpisal kmalu po prihodu v Belo hišo. Do konca januarja ali prvega februarja."

Denar za infrastrukturo in alternativno energijo
Obamov predlog za spodbujanje gospodarstva vključuje davčne olajšave do 300 milijard dolarjev - vključno 500 dolarjev za večino posameznikov in tisoč dolarjev za pare kot tudi več kot 100 milijard za podjetja. Celotna vrednost olajšav bi bila precej višja, kot je bilo sprva nakazano. Nova zvezna poraba, s katero naj bi oživili umirajoče gospodarstvo, bi lahko celotni sveženj dvignila vse do 800 milijard dolarjev.

Približno 77 milijard bi porabili za razširitev podpore za nezaposlene in subvencijo zdravstvenega zavarovanja za ljudi, ki so izgubili službo. Preostanek bi namenili projektom za ustvarjanje novih služb (npr. gradnja cest in mostov) in daljnosežnim ciljem, kakršni so, denimo, alternativni energetski programi.

Obama izbral drugačna obveščevalca
Medtem pa naj bi Obama potegnil še dve kadrovski potezi: predlagal je novega vodjo osrednje obveščevalne agencije (Cia) in direktorja obveščevalne službe (DNI). Obamova izbora sta dvignila nekaj prahu, saj obema predlaganima možema manjka izkušenj, a po drugi strani tudi kažeta na jasna razhajanja z Bushevo administracijo.

Leon Panetta, ki naj bi stopil na čelo Cie, je bil v Clintonovi Beli hiši vodja osebja in je strokovnjak za administrativne zadeve. Za direktorja obveščevalne službe je Obama po pričakovanjih predlagal upokojenega admirala Dennisa Blaira.

Dolgo izbiranje direktorjev obveščevalnih služb odseva zapletene zahteve, ki jih terjata službi, ter Obamove lastne politike in prioritete. Analitiki menijo, da novi predsednik s svojim izborom pošilja jasno sporočilo, da je konec sporne politike Bele hiše, ki je odobravala krute zasliševalne metode, zadrževanje zapornikov brez obtožnic in prisluškovanje brez sodnih nalogov.

K. S.