Obama je izrazil prepričanje, da je odprava embarga le še vprašanje časa, čeprav se to v volilnem letu verjetno ne bo zgodilo. Hkrati pa je napovedal, da bo ameriški tehnološki velikan Google širil hitri brezžični internet po Kubi, podjetje Western Union pa bo širilo svoje storitve za pošiljanje denarja. Med državama se obeta tudi tesnejše sodelovanje na področju kmetijskih raziskav.

Voditelja držav sta na skupni novinarski konferenci po zgodovinskem srečanju v Havani tako napovedala novo obdobje v odnosih med državama, pri čemer sta odkrito priznala, da med njima obstajajo velike razlike.

Obama je prvi predsednik ZDA, ki je obiskal Kubo vse od leta 1928. V Havano je prispel v nedeljo, ko je sprva obiskal staro Havano, kjer je z družino tudi večerjal. Pred srečanjem s Castrom v Palači revolucije pa je danes zjutraj ceremonialno položil venec pred spomenik borcu za samostojnost Joseju Martiju, nato pa je sledil državniški sprejem pred Palačo revolucije.

Castro: Kakšni politični zaporniki?
Obama in Castro sta se potem umaknila na pogovore za zaprtimi vrati. Na tiskovni konferenci pred novinarji je Obama dejal, da sta imela odkrit pogovor tudi o človekovih pravicah in demokraciji, kjer imata državi velike razlike v stališčih. "Kljub temu imamo lahko konstruktiven dialog," je dejal Obama, ki je skupaj s Castrom decembra 2014 po pol stoletja blokade stopil na pot normalizacije odnosov.

Vrnitev Guantanama
Ostrih medijskih vprašanj nevajeni kubanski predsednik se je malce razburil, ko ga je ameriški novinar vprašal o političnih zapornikih. Odločno je zanikal njihov obstoj na Kubi. "Kakšni politični zaporniki? Pokaži mi seznam in če je res kdo zaprt kot politični zapornik, bo še nocoj na prostosti," je dejal Castro, ki je zahteval tudi vrnitev zaliva Guantanamo, ki ga od leta 1903 zaseda ameriška vojska. Po revoluciji leta 1959 je takratni predsednik Fidel Castro začel zavračati plačila za najemnino zaliva iz ZDA, ki pa ne kažejo nobene volje po umiku.

Obamo zbodel glede zdravstva
Kot je Obama zbadal Castra glede človekovih pravic in demokracije, je Castro zbodel Obamo glede zdravstva, izobraževanja, hrane in pokojnin. Predsednik Kube je dejal, da je za Kubance nekaj nepojmljivega, da država tega ne zagotovi vsem svojim ljudem. Odnosi med državama so se do zdaj že krepko izboljšali. Obama je Kubo črtal s seznama držav podpornic terorizma ter s seznama držav s slabo pristaniško varnostjo. Američani lahko z obiska Kube prinesejo domov za do 400 dolarjev vredno blago, od tega za do 100 dolarjev cigar in ruma.

Američani za pot na Kubo več ne potrebujejo posebnega dovoljenja, ampak lahko povedo, da gredo na izobraževalni obisk in potem vseeno uživajo kot turisti, čeprav so turistični obiski uradno še vedno prepovedani. Obnavlja se poštna povezava, prav tako redne zračne povezave, kmalu bo med državama vzpostavljena tudi redna trajektna zveza, potniške ladje čakajo le še na dovoljenje Kube, odpravljena je finančna blokada Kube, ki lahko spet opravlja mednarodne transakcije.

Kubanci lahko v ZDA delajo in služijo denar brez prej obveznega začetka imigracijskega postopka, odpira se prva ameriška tovarna traktorjev na Kubi, ameriška podjetja lahko izvažajo gradbeni material in kmetijsko opremo. Kubanski Američani lahko domov na otok pošljejo do 2.000 dolarjev na vsake tri mesece, in ne le 500, podjetje Airbnb pa lahko organizira prenočevanje Američanov pri kubanskih zasebnikih.

Obama ima nocoj v Havani na programu še srečanje s podjetniki in državniško večerjo pri Castru. V torek si bosta skupaj ogledala tekmo v bejzbolu med ekipo iz Tampe v ZDA ter kubansko državno reprezentanco. Pred odhodom proti Argentini bo imel Obama še govor in srečanje z oporečniki.