"To je morda zadnja priložnost za Sirijo, da se izogne dolgotrajni in krvavi civilni vojni. Zato vam bomo ponudili popolno podporo," je Medvedjev povedal Annanu med njegovim obiskom v Moskvi. Nekdanji generalni sekretar ZN-a je odvrnil, da ima Sirija priložnost sodelovati z njim in "tem procesom mediacije, da bi končali konflikt, boje, dopustili prihod humanitarne pomoči in stopili na pot političnega procesa".

Vodja ruske diplomacije Sergej Lavrov je Annana pozval, naj si pri iskanju mirne rešitve sodeluje tako s sirskimi oblastmi kot opozicijo.

Rusija izgublja potrpežljivost
Annan je v Moskvi, da bi Rusijo prepričal, naj pritisne na sirskega predsednika Bašarja Al Asada, ki se zadnje leto sooča z uporom proti svojemu dolgoletnemu režimu. Rusija je do zdaj podpirala Al Asada, prav tako kot Kitajska, kamor se bo Annan podal naslednji teden.

Moskva je do zdaj trdno stala ob strani svojemu zavezniku Al Asadu in tudi blokirala sprejetje resolucije Varnostnega sveta ZN-a o Siriji, a kot kaže, izgublja potrpežljivost z Damaskom. Visoki ruski predstavniki so bili kritični do sirske vlade, ker zavlačuje z izvedbo obljubljenih reform, in jo obtožili številnih napak.

Mirovni načrt v šestih točkah
Posebni odposlanec ZN-a in Arabske lige Annan je predlagal mirovni načrt v šestih točkah, ki predvideva takojšnje prenehanje uporabe težkega orožja vladnih sil v naseljenih področjih in prenehanje napadov oboroženih upornikov. Za zdaj kaže, da ni veliko upanja za uspeh Annanovega načrta.

Še pred srečanjem z Annanom so iz Kremlja sporočili, da bo nasilje težko ustaviti, dokler opozicija dobiva politično in vojaško podporo iz tujine. Savdska Arabija in druge sunitske arabske države namreč podpirajo opozicijo in želijo padec Al Asadovega režima, poroča BBC.

Možnost enostranske akcije izključena
Washington je sicer že večkrat poudaril, da je treba upornikom, ki se borijo proti režimu Al Asada, priskočiti na pomoč. Čeprav upornikom manjka predvsem orožja, pa jim Bela hiša ne želi pomagati z oboroževanjem, ker bi imelo stopnjevanje militarizacije po zatrdilih ameriških oblasti za posledico še več prelite krvi. Prav tako so ameriške oblasti izključile možnost enostranske vojaške akcije v Siriji. Washington pojasnjuje, da tokrat ni koalicije, ki bi se zavzemala za večstransko akcijo, do kakršne je prišlo pri zrušitvi libijskega voditelja Moamerja Gadafija.

Obama in Erdogan za nesmrtonosno pomoč
Predsednik ZDA Barack Obama in turški premier Recep Tayyip Erdogan sta se v Seulu, kjer bo potekal vrh o jedrski varnosti, strinjala, da je treba sirskim upornikom zagotoviti "nesmrtonosno pomoč", med drugim komunikacijsko opremo. Voditelja menita, da bi morala skupina prijateljev Sirije na srečanju 1. aprila sirskim upornikom zagotoviti tudi medicinske zaloge. Obama in Erdogan sta poudarila tudi, da mora Sirija izvesti proces tranzicije, ki bi pripeljal do zakonite vlade. Erdogan je ob tem dodal, da je v Turčijo iz Sirije pribežalo že 17.000 beguncev in da zato ne gre igrati le vloge opazovalcev.

Civilisti kot živi ščit
Po podatkih ZN-a je v Siriji od lanskega marca umrlo okoli 8.000 ljudi. Sirska vlada trdi, da so za nasilje odgovorne "teroristične skupine" in da je umrlo okoli 3.000 članov varnostnih sil. Organizacija za človekove pravice Human Rights Watch je medtem sirsko vojsko obtožila, da je med nedavnimi vojaškimi operacijami v provinci Idlib civiliste uporabila za živi ščit, pri tem pa se sklicuje na priče. "S tem, ko izrablja civiliste za živi ščit, sirska vojska jasno kaže, da ji je vseeno za njihovo varnost," je opozoril raziskovalec Ole Solvang.