Novi zakon odpravlja t. i. politiko "ne sprašuj, ne govori", ki jo je moral leta 1993 kot kompromis sprejeti demokratski predsednik Bill Clinton, ko je hotel odpraviti služenje homoseksualnih oseb v oboroženih silah, a je naletel na močno nasprotovanje vojaškega vrha in večine politikov v kongresu.

Obama je ob podpisu poudaril, da ga zakon navdaja s ponosom, ob tem pa je zatrdil, da odprava politike "ne sprašuj, ne govori" povečuje ameriško varnost. "Nič več se ne bo od deset tisočih Američanov v uniformi zahtevalo, naj živijo v laži, ali da bi jih bilo strah služenja," je dejal ameriški predsednik pred podpisom zakona.

Študija postavila piko na i
Kljub podpisu zakona pa naj bi preteklo še nekaj mesecev, preden bo sploh začel veljati. V vojaškem vrhu je bilo sicer nekaj razhajanj glede konca omenjene politike, vendar sta obrambni minister Robert Gates in načelnik štaba združenih poveljstev ameriške vojske Mike Mullen podpirala njen konec, še posebej po študiji Pentagona, ki je pokazala, da ukinitev prepovedi ne predstavlja večje nevarnosti za pripravljenost ameriških vojakov.

Zaradi ogromnega zanimanja zagovornikov pravic homoseksualcev je moral Obama zakon podpisati v veliki dvorani ministrstva za notranje zadeve, saj v Beli hiši ni bilo prostora.

V Beli hiši so na slovesnost povabili veliko ljudi, da bi popravili vtis o Obami pri liberalni bazi, ki je doživela razočaranje, ko se je z republikanci dogovoril o podaljšanju davčnih olajšav za bogate, kar je v predvolilni kampanji zatrjeval, da ne bo storil.