Manning je zaprt v vojaškem oporišču v Quanticu v Virginiji, kjer je 23 ur na dan v samici brez oblačil, ker naj bi poskušal narediti samomor. Obtožen je, da je WikiLeaksu izdal dokumente iz vojn v Iraku in Afganistanu ter tajne depeše State Departmenta.

Kritike ravnanja z Manningom so vse pogostejše in celo tiskovni predstavnik State Departmenta Philip Crowley je dejal, da so postopki Pentagona "smešni" in "neumni". Obama ni hotel komentirati Crowleyjevih besed. Kot je dejal, so mu v Pentagonu zagotovili, da so razmere za vojaka v zaporu "ustrezne" in da izpolnjujejo osnovne standarde. Obama je še dodal, da gre pri nekaterih vidikih ravnanja z Manningom tudi za njegovo "varnost".

Crowley je pozneje potrdil svoje besede, da ne razume ravnanja vojske, dodal pa, da je v Massachusettsu govoril v svojem imenu in ni izražal politike State Departmenta.

Kritike iz vseh smeri
Amnesty International meni, da Manningu najverjetneje kršijo človekove pravice. O tem je prepričan tudi njegov odvetnik, pred kratkim pa je tako stališče izrazil tudi demokratski kongresnik iz Ohia Dennis Kucinich, ki je obrambnemu ministru Robertu Gatesu zagrozil s pravnimi posledicami takšnega ravnanja.

Preiskava objave tajnih depeš in drugih dokumentov WikiLeaksa se nadaljuje in zvezna sodnica Theresa Buchanan je v petek dovolila vladi, da od spletne strani Twitter dobi informacije o treh uporabnikih. Buchananova je zavrnila trditve odvetnikov, da gre za poseg v zasebnost in kršenje pravice govora. Zasebnosti naj bi se ti posamezniki odrekli, ko so svoje podatke predali Twitterju.

Gre za poslanko z Islandije Brigitto Jonsdottir, ameriškega računalničarja Jacoba Appelbauma in nizozemskega prostovoljca za WikiLeaks Ropa Gonggrijpa. WikiLeaks je sporočil, da našteti ne delajo zanj, čeprav sta dva izmed njih pomagala objaviti videoposnetek napada ameriškega helikopterja leta 2007 v Bagdadu.