V svojem prvem tedenskem nagovoru novega leta je Obama dejal, da se bo sešel z državno tožilko Loretto Lynch in se z njo pogovoril, kaj lahko sploh stori.

Obama si je ob začetku svojega predsednikovanja leta 2009 za enega izmed poglavitnih ciljev zadal spremembo orožarske zakonodaje, a mu to ob ostri opoziciji republikancev in predvsem mogočnega orožarskega lobija nikakor ni uspelo, kar označuje za največji polom svojih dveh mandatov.

Ob zadnjih množičnih pokolih je bil tako predsednik videti že močno frustriran, a gorečih podpornikov orožja in za Američane tako svetega drugega amandmaja ni mogel premakniti niti za milimeter.

V zadnjem letu predsednikovanja pa mu je očitno dovolj, zato je sporočil, da bo zaradi pasivnosti kongresa izkoristil svojo izvršno moč kot predsednik. S to seveda ne more drugega člena ustave odpraviti, lahko pa uvede denimo strožje preverjanje kupcev orožja.

Teksas že svari
Analitiki menijo, da ga čaka oster odziv republikancev in orožarskih aktivistov, a Obama pravi, da je na to temo prejel preveč pisem zaskrbljenih staršev, učiteljev in otrok, da bi samo posedal in gledal v zrak.

"Vemo, da ne moremo ustaviti vsakega dejanja nasilja," je Američane na novega leta dan nagovoril predsednik. "Ampak kaj pa, če bi skušali ustaviti vsaj enega? Kaj če bi kongres storil kar koli, da bi zaščitil naše otroke pred nasiljem s strelnim orožjem?"

Nacionalna orožarska zveza (NRA) je že lansirala serijo napadalnih oglasov, že prejšnji mesec pa je policijski načelnik v Teksasu, eni izmed bolj proorožarskih zvezdnih držav, opozoril Obamo, da bi poskus "razorožitve" Američanov lahko sprožil revolucijo. Vsaka zvezna država ima svojo zakonodajo glede orožja in v Teksasu bodo po novem lahko vsi prebivalci nosili pištole na povsem vidnem mestu za pasom.

Neslavni rekordi
Čeprav imajo ZDA daleč največji delež smrti s strelnim orožjem v zahodnem svetu, so vsi dozdajšnji poskusi uvedbe strožje orožarske zakonodaje v ZDA neslavno spodleteli. Celo po pokolu 20 otrok in šest odraslih na osnovni šoli Sandy Hook v Connecticutu leta 2012 dvostrankarskemu zakonskemu osnutku za večji nadzor nad orožjem ni uspelo pridobiti potrebnih 60 glasov.
Po podatkih spletne strani Mass Shooting Tracker, po kateri za množični strelski pokol velja vsak strelski dogodek, v katerem so ubiti ali ranjeni najmanj štirje ljudje, je bilo v letu 2015 v ZDA 372 množičnih strelskih pokolov, v katerih je bilo ubitih 475 ljudi, ranjenih pa 1.870. V ZDA je tako več strelskih pohodov kot dni v letu.