Z virusom A H1N1 bi se lahko v prihodnjih mesecih okužilo med 30 in 50 odstotkov prebivalcev ZDA, simptomi bi se razvili pri približno 20 do 40 odstotkih, več kot polovica zbolelih pa bi morala poiskati zdravniško pomoč, navaja poročilo sveta svetovalcev ameriškega predsednika za znanost in tehnologijo.

Tako bi morale bolnišnice sprejeti do 1,8 milijona ljudi, od tega bi jih 300.000 potrebovalo oskrbo na oddelkih za intenzivno nego. Na vrhuncu epidemije bi ti bolniki zasedli od 50 do 100 odstotkov vseh postelj na teh oddelkih, kar bi bila zanje ogromna obremenitev, saj že zdaj delujejo pri skoraj polnih kapacitetah.

Epidemija bi lahko v državi terjala med 30.000 in 90.000 življenj, večinoma med otroki in mlajšimi odraslimi. Za običajno gripo sicer vsako leto umre med 30.000 in 40.000 ljudi, po večini starejši od 65 let. Strokovnjaki opozarjajo tudi, da nova gripa še posebno veliko nevarnost predstavlja med drugim za ljudi z drugimi zdravstvenimi težavami, diabetesom, dihalnimi težavami, in za nosečnice.

V zimskih mesecih je sicer virus A H1N1 povzročil zdravstveno krizo v Južni Ameriki, terjal pa je več kot 1.300 življenj. Kljub temu v Peruju ministrstvo za zdravje opaža upad širjenja virusa nove gripe. V državi so sicer do ponedeljka našteli 80 smrtnih žrtev prašičje gripe in
vsega skupaj 6.608 primerov okužbe z njo.