Zaradi političnih peripetij na Banskih dvorih Hrvaški v sredo prvič od leta 1997, ko je vstopila na mednarodni finančni trg, ni uspelo izdati evrskih obveznic v višini okoli milijarde evrov. Kot po neuradnih podatkih piše portal Index, naj bi nezaupljivi kupci v Londonu za milijardo evrov obveznic zahtevali višjo, več kot petodstotno kupno obrestno mero; za primerjavo, lani je država obveznice v vrednosti 1,5 milijarde evrov prodala po triodstotni obrestni meri.

Posledice bi bile lahko usodne za delovanje države, ki svoj proračun že tako krpa z zadolževanjem; po podatkih Hrvaške centralne banke je bil konec marca bruto zunanji dolg države 49,34 milijarde evrov in je dosegel rekordnih 114,5 BDP-ja. Nekateri tako že omenjajo celo bankrot in grški scenarij.

Hrvaška postaja talka političnih ambicij posameznikov, ki, tako kot tudi v Sloveniji, rešujejo svoje kariere in pogrevajo ideološke teme za nabiranje političnih glasov, namesto da bi stremeli k boljši prihodnosti. Država medtem tone. In čeprav se, kot kaže, Hrvaški obetajo predčasne volitve, so težave, ki so jih zakuhali premier Tihomir Orešković, predsednik HDZ-ja Tomislav Karamarko in predsednik stranke Most neodvisnih list Božo Petrov, veliko globlje; v porastu sta nacionalizem in nestrpnost predvsem do srbske manjšine, vedno večje je nezadovoljstvo med ljudmi, tu je še nezaupanje na finančnih trgih in upad mednarodnega ugleda.

"Na Hrvaškem se ustvarja občutek, da nihče ne vodi države, ustvarja se primer polanarhije, kar prinaša negotovost in nestabilnost," meni profesor z zagrebške Fakultete političnih znanosti Dejan Jović. "Če ima Hrvaška tako slabo vlado, je težko resen partner. Tu pa so še dodatni elementi; Hrvaška se je umaknila od arbitraže s Slovenijo, kar je pustilo sled na njenem ugledu v mednarodni skupnosti, tako na ekonomski kot politični ravni. Vprašanje je, koliko lahko nekomu verjameš, če podpiše sporazum in potem od njega odstopi. Potem je tu še odnos do Srbije in porast nacionalizma; zaradi omenjenega Hrvaška nima dobrega ugleda v EU-ju," nadaljuje sogovornik, ki opaža, da izjemno nestabilne koalicije niso mogli povezati niti parcialni interesi posameznikov.

HDZ rešuje Karamarka
Tihomir Orešković kot gospodarstvenik namreč po svojih besedah nima političnih izkušenj in teže, "saj Hrvaške niti ne pozna dovolj, v njej je živel le štiri leta". Koalicijska stranka HDZ ima v saboru sicer največ poslancev, a ne dovolj za vodenje, kar jo "frustrira", mlada stranka Most neodvisnih list pa ima le moč izsiljevanja. "Računali so (op. p. HDZ), da bo premierja, ki je prišel iz tujine in ki je brez političnih izkušenj ter moči, razmeroma enostavno upravljati, saj je večina v vladi vendarle HDZ-jeva. Orešković pa ima svojo računico," nadaljuje sogovornik.

Orešković rešuje Oreškovića
HDZ je v slabi koži, saj predsedniku stranke in prvemu podpredsedniku sabora Tomislavu Karamarku grozi glasovanje o (ne)zaupnici, zaradi afere Mol, kar je tudi jedro spora med njim in drugim podpredsednikom sabora Petrovom, saj Most Karamarka v tej zadevi ni podprl. "HDZ želi, da Orešković odstopi sam, da bi s tem preprečili glasovanje o nezaupnici Karamarku … HDZ-ju je Karamarko pomembnejši kot Orešković ... Orešković se še vedno lahko umakne iz politike, naprej vodi svoje posle in celo odide iz države, saj ni življenjsko vezan na politiko. In to je zelo pomemben dejavnik. Vedeti pa je treba, da mu ne smejo načeti ugleda. Če bi bil na mestu Oreškovića, bi mi bilo pomembno, da sem premier vsaj dve leti in ne šest mesecev, saj to ne bi bilo dobro za mojo kariero. Zato mora razmišljati, da ostane čim dlje."

A karte se mešajo dobesedno iz ure v uro. Če je še v petek premier Orešković prvega in drugega podpredsednika sabora Karamarka in Petrova pozval k odstopu, saj je njun konflikt "načel vitalne nacionalne interese" (beri: neprodaja obveznic), ki so "preveliko breme za vlado" (beri: težave pri izvajanju reform), ima zdaj Karamarko v mislih rušenje Oreškovića; HDZ je v soboto popoldne napovedal, da bo oblikoval novo večino, v kateri ne bo Mosta in očitno tudi Oreškovića ne, saj ta ne uživa več podpore HDZ-ja. Ni pa jasno, na kakšen način nameravajo premierja odstaviti. Profesorju na Fakulteti političnih znanosti se predčasne volitve zdijo mogoče, saj bi izbira novega podpredsednika pomenila konec "Karamarkove kariere, tako v HDZ-ju kot drugje".

Podpora SDP-ju medtem raste
Glede na zadnje javnomnenjske raziskave CRO Demoskopa je v tej zmešnjavi pričakovano največ pridobil opozicijski SDP, ki bi, če bi bile volitve na začetku junija, zmagal z okoli 30,5 odstotka glasov, sledil bi mu HDZ (26,3 odstotka glasov), na tretjem mestu bi bil Živi zid (7,4 odstotka) in na četrtem Most (6,4 odstotka), ki je v zadnjih petih mesecih glede na Živi zid zmanjšal razliko. "Zdi se, da so aktualni dogodki v vladi škodovali HDZ-ju, Mostu pa prinesli pozitivne učinke," je poročal HRT.

Radikalizacija politične scene
A tudi, če bi bile nove volitve, bi bilo po besedah Dejana Jovića koalicijo težko oblikovati, saj ljudje ne volijo na podlagi (ne)zadovoljstva z delom vlade, ampak na podlagi identitete in ideologije: "Na Hrvaškem obstaja šala, ki pravi: 'Če bi imel HDZ za svojega predsednika Ratka Mladića, bi dobil 20 odstotkov glasov, saj ni pomembno, kdo vodi stranko'."

Profesor opozarja, da se je na Hrvaškem zgodila radikalizacija oziroma polarizacija politike, kar ustreza predvsem velikim strankam, saj lahko na podlagi ideoloških prepričanj mobilizirajo volivce. "V nasprotju s Slovenijo, kjer se pojavljajo nove politične stranke, kot je stranka Mira Cerarja, pa na Hrvaškem dve stranki volivce še vedno uspešno mobilizirata z obnovo ideološkega diskurza in preprečujeta razpad političnega sistema." V želji po pluralizaciji političnega prostora je nastala stranka Most, ki pa je tudi sama "interno heterogena in politično neizkušena".

Izguba vizije z vstopom v EU
Poleg polarizacije in pluralizacije pa je na krizo na Hrvaškem vplival še en vidik, pravi Dejan Jović: vstop v Evropsko unijo, s katero je izginila tudi vizija države. Ko je Hrvaška po 25 letih uresničila zadane cilje: neodvisnost, reintegracija teritorija, ne pa tudi ljudi, ki so tam živeli, ter vstop v Nato in EU, "je bilo to - to," pravi sogovornik in nadaljuje, da je to tudi ena od težav sodobne Hrvaške, "zaradi katere na neki način razpada, v politiko se vračajo stare teme, saj novih ni".

"Karamarko je poln konstruktov, fantazij"
Tako se mu zdi ideja nekaterih političnih veljakov, da bi bila za Hrvaško najboljša koalicija dveh močnih strank, kot je v Nemčiji, torej HDZ-SDP, teoretično izvedljiva, a ob zamenjavi vodstva HDZ-ja. "Zdi se mi, da ima Karamarko le en program – to pa je antikomunistični in zelo nacionalistični diskurz, ki je skoraj da iz obdobja hladne vojne, kot da smo še vedno v Jugoslaviji in da obstaja neka komunistična partija. Poln je konstruktov, fantazij, ki v resnici ne obstajajo, na tem pa gradi program. V programu zdajšnjega HDZ-ja ne vidim ničesar drugega razen nekega restriktivnega programa, ki poskuša za vsako ceno preprečiti svobodno izražanje neke levoliberalne politične opcije v javnosti. Ne vidim, da bi pod zdajšnjim ideološkim vodstvom HDZ-ja prišlo do velike koalicije."

Ideološke razlike na Hrvaškem so po njegovi oceni globlje kot v drugih tranzicijskih državah, saj temeljijo na treh zgodovinskih temeljih: druga svetovna vojna in delitev na ustaše in partizane, ki se stalno pojavlja v političnem diskurzu; vloga Katoliške cerkve, ki je bolj vezana na narod kot na vero in vojna v devetdesetih. "Območja, ki so bila bolj napadena, so tradicionalno konservativno desna, druga, ki niso bila napadena, pa liberalno leva."

Napadi na manjšine in porast nacionalizma
Reševanje politične kariere politikov in pomanjkanje novih ciljev države imajo svoj davek tudi na domačih tleh, kjer so ljudje vedno bolj nezadovoljni (v manj kot mesecu dni sta se zvrstila dva množična protesta proti pravici do splava in za reformo kurikula), vedno več pa je primerov nestrpnosti. Vse pogostejši so napadi na manjšine, predvsem na pripadnike srbske skupnosti. Na spletu je nedavno zaokrožila fotografija plakata, ki je bil nalepljen pred nekim vrtcem; na črni podlagi je z belimi črkami v angleščini pisalo 'Serbian family tree' (srbsko družinsko drevo), na katerem so bile obešene podobe ljudi.

"Obsodba NDH-ja mora imeti piko"
Dejan Jović pripomni, da sta bili v Zagrebu nedavno tudi napada na romsko naselje, ki pa nista dobila političnega epiloga ali jasne politične obsodbe sovražnega govora, ki je tudi sicer vedno bolj opazen v saboru. "To je obrat vlade v desno, v nacionalizem, ki povečuje tudi nacionalizem v družbi." Tudi obsodba predsednice Kolinde Grabar-Kitarović, ki je obsodila Neodvisno državo Hrvaško in ustaštvo, na koncu ni imela pike, temveč vejico, pravi sogovornik.
"To je napačen pristop. Ko se v Nemčiji ali na Japonskem, ki sta imeli težko zgodovino, obsodi nacizem, ne sledi 'ampak, obsojamo tudi nekaj drugega'. Fašizem, nacizem in ustaštvo so absolutno posebne kategorije. Povzročile so toliko hudega, da se jih ne da primerjati z ničimer drugim. A to se vedno dela in s tem se ustaštvo in fašizem na Hrvaškem primerja s socializmom v osemdesetih, kar pa nima nobene povezave … Dobro je obsoditi NDH, a potem mora tu slediti pika in ne vejica."

Kakšno katarzo bi torej potrebovala Hrvaška, da bi se osvobodila nekaterih spon preteklosti? Odgovor sogovornika je novi rod v hrvaški politiki, "ki bi bil osvobojen teh globokih ideoloških razlik, kar je težko doseči, dokler obstaja takšen javni diskurz, ki novi rod povleče v vojne, ki se jih niti ne spomnijo in z njimi nimajo izkušenj. Pomembna je šolska reforma in sprememba javnega diskurza ter dopustitev novemu rodu, da vzpostavi svoje cilje." To se ne bo zgodilo nič prej kot čez osem ali deset let. "Do takrat moramo čakati in biti potrpežljivi."