Srbska skupščina je po burni in dolgi razpravi v torek zvečer sprejela resolucijo, s katero je obsodila pokol v Srebrenici in izrazila obžalovanje, ker ni bilo storjeno dovolj, da bi preprečili tragedijo.

V BiH-u so se mešano odzvali na resolucijo in nezadovoljne so vse strani. V Republiki srbski obžalujejo, da je Srbija tako priznala zločine in izrazila obžalovanje. Najostreje so resolucijo obsodili v združenju družinskih članov umrlih pripadnikov vojske bosanskih Srbov in civilnih žrtev. Predsednik združenja Nedeljko Mitrović je resolucijo označil za izdajo srbskih interesov.

Predsednik Republike srbske Milorad Dodik je že pred sprejetjem kritiziral resolucijo, saj meni, da se s tem zanemarja srbske žrtve v BiH-u, medtem ko je Srbska demokratska stranka (SDS) zahtevala nujno sejo parlamenta.

Bošnjaki pogrešajo besedo genocid
Stranka demokratske akcije (SDA), vodilna bošnjaška stranka, je izrazila upanje, da bo sprejetje resolucije v Srbiji pripomoglo k temu, da bodo drugače začeli razmišljati tudi bosanski Srbi. Predsednica združenja Ženske - žrtve vojne meni, da je resolucija sramotna, saj ne omenja genocida.

Prebivalci Srebrenice, prizorišča pokola, so sporočili, da zanje resolucija ne pomeni nič, ker ne vsebuje besede genocid. Po mnenju vodje združenja preživelih zločina v Srebrenici take resolucije sploh ne bi smeli sprejeti, saj je Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ) ugotovilo, da se je v Srebrenici zgodil genocid.

Za Hrvate v BiH-u je resolucija pozitivna in pravosodni minister Bariša Čolak, ki prihaja iz vrst Hrvaške demokratske skupnosti, ocenjuje, da bi moralo sprejetje resolucije pripomoči k izboljšanju meddržavnih odnosov. Sam pričakuje, da bodo zdaj v Srbiji dojeli, kaj se je zgodilo v BiH-u.

Za Tadića resolucija zgodovinski dogodek
Srbski predsednik Boris Tadić je sprejetje resolucije označil za zgodovinski dogodek, s katerim je po njegovih besedah srbski narod pokazal, da je nedeljiv del evropske kulture in civilizacije. Za Tadića, ki je pojasnil, da resolucije niso sprejeli pod nobenimi pritiski, je spoštovanje žrtev drugega naroda izraz največjega domoljubja.

Tadić je izrazil obžalovanje, da resolucija ni bila sprejeta že v preteklih letih, a je poudaril, da njegov odhod v Srebrenico in resolucija brez dvoma govorita o političnih vrednotah Srbije in pogledu na regijo, sosede in skupno evropsko prihodnost.

"Korak naprej"
Evropska unija je pozdravila resolucijo in jo označila kot "pomemben korak naprej". Tiskovni predstavnik visoke zunanje predstavnice EU-ja Catherine Ashton je dejal, da je resolucija zelo pomembna za Srbijo in celotno regijo.

Za Nizozemsko, ki blokira približevanje Srbije EU-ju in katere pripadniki mirovnih sil so bili v času pokola zadolženi za varovanje Srebrenice, je resolucija "pozitiven korak", saj gre v korist pobudam držav nekdanje Jugoslavije za soočenje s preteklostjo, s čimer se prispeva k spravi v regiji.