Pokol v Srebrenici se je zgodil julija leta 1995. Foto: EPA
Pokol v Srebrenici se je zgodil julija leta 1995. Foto: EPA

Na prizivno sodišče v Haagu so se svojci najhujšega pokola na evropskih tleh po drugi svetovni vojni obrnili po tem, ko je nizozemsko sodišče leta 2008 odločilo, da zaradi imunitete Združnih narodov ni pristojno za ta primer.

To je zdaj ugotovilo tudi prizivno sodišče in sporočilo, da ZN uživa imuniteto, zato jih na sodišču ene izmed njegovih članic ni mogoče tožiti. Sodišče je pojasnilo, da imata neogroženost in svetovni pomen ZN-a prednost pred interesi žrtev genocida v Srebrenici.

Organizacija Matere Srebrenice, v kateri je združenih okoli 6.000 preživelih in svojcev srbskega pokola Bošnjakov, želi tožiti ZN in Nizozemsko, saj so prepričani, da del odgovornosti za padec Srebrenice in posledično za pokol nosita ZN in Nizozemska, katere pripadniki mirovnih sil so bili takrat odgovorni za varovanje enklave ZN-a.

Matere Srebrenice so prek odvetniške pisarne Van Diepen Van der Kröf, ki jih zastopa, sporočile, da se bodo na odločitev prizivnega sodišča pritožile. Na začetku meseca je odvetnik Axel Hagedorn dejal, da njegove stranke želijo, da še Sodišče EU-ja presodi, ali ZN uživa popolno imuniteto.

Srbi razpravljajo o resoluciji
Srbska skupščina še vedno razpravlja o sprejetju resolucije, s katero bi obsodili pokol v Srebrenici. V besedilu resolucije piše, da Srbija ni naredila dovolj, da bi preprečila pokol, ki so ga izvedle sile bosanskih Srbov.

Da bi za sprejetje resolucije pridobili tudi glasove nacionalistov, so vladajoče stranke obljubile sprejetje še ene resolucije, s katero bodo obsodili vse zločine na območju nekdanje Jugoslavije.

Srbska vlada upa, da bodo s sprejetjem resolucije državo prikazali v drugačni luči in pokazali odločenost na poti približevanja Evropski uniji. Hrvati in Bošnjaki so kritizirali besedilo resolucije, saj ta pokola ne označuje za genocid, kot je to storilo haaško sodišče.