V prihodnjih nekaj dnevih bodo ameriški marinci in drugi zavezniški vojaki začeli operacijo, ki ima cilj osvojiti in predvsem v rokah afganistanskih sil zadržati mesto Maradž, eno izmed zadnjih talibanskih utrdb na jugu najnevarnejše afganistanske pokrajine Helmand, ki sama proizvede več kot polovico svetovnega opija. Washington upa, da bo pričakovan silovit spopad z uporniki pomenil ključen preobrat v letu 2010.

Operacija je napovedana v obdobju spodbudnejše retorike najvišjega ameriškega poveljnika v državi generala Stanleyja McChrystala, ki je popravil svoje ocene izpred pol leta in zdaj meni, da je nasilje upornikov doseglo višek, pri čemer še vedno opozarja na resnost razmer. Za letos je obljubil "resničen" napredek, pri čemer seveda računa na učinek nove strategije predsednika Baracka Obame in prihod 30.000 dodatnih ameriških vojakov.

Do konca poletja bo v Afganistanu skoraj 100.000 ameriških vojakov, ki jim bo ob strani stalo še 45.000 Natovih in drugih zavezniških vojakov. Po ameriški obljubi o pomoči pri zagotavljanju protiminske zaščite na oklepnikih zaveznikov je pričakovati tudi pospešeno uresničevanje obljube o napotitvi še nekaj tisoč novih vojakov iz članic severnoatlantskega zavezništva.

Malce drugačen pogled na razmere v Afganistanu imajo še zmeraj nekateri drugi visoki ameriški predstavniki. Direktor ameriških obveščevalcev Dennis Blair je ta teden kongresnikom povedal, da je talibansko nasilje izredno nevarno in da povzroča destabilizacijo, medtem ko je vodja ameriške vojaške obveščevalne službe Ronald Burgess opozoril, da se soočajo z izredno sposobnim sovražnikom.

Na vrsti je domača vojska
McChrystal je optimističen glede skorajšnje operacije in prepričan o dozorelem zavezništvu z afganistansko vojsko, za katero naj bi bil prav Maradž zrelostni izpit pri zagotavljanju varnosti in stabilizacije, kar bi omogočilo umik tujih vojakov iz države v prihodnjih nekaj letih. Od afganistanskih sil Američani pričakujejo, da bodo hitro prevzeli skrb za red in mir v mestu in vzpostavili oblast nad območjem, ki je bil leta pod nadzorom talibanov.

V primerjavi s prejšnjimi operacijami so ameriške sile tokrat z letaki iz zraka prek radijskih postaj in na srečanjih z lokalnimi veljaki poskrbele, da se domačini zavedajo prihajajoče ofenzive. Tudi tukaj je ameriški poveljnik navdušen nad doseženo ravnjo zaupanja, ki mu ga vlivajo občutki po pogovorih s klanskimi starešinami. Guverner Maradža in njegove okolice Hadži Zair, ki zaradi navzočnosti talibanov ne živi v mestu, pripoveduje, da so tamkajšnji prebivalci naveličani teroristov in ga vsak dan prosijo za prihod domačih in tujih vojakov.

Maradž ena sama tovarna heroina
ZDA niso razkrile števila sodelujočih v operaciji, v kateri jim bo nasproti stalo okoli tisoč talibanov, ki jim je relativno dolgo uspevalo nadzorovati in vladati na območju z okoli sto tisoč prebivalci. Talibani napovedujejo boj do "zadnje kaplje krvi" in pričakovati je gorečo obrambo območja, kjer cveti proizvodnja heroina, ki upornikom zagotavlja pomemben vir dohodka.

Na območju Maradža naj bi bilo nekaj sto laboratorijev, v katerih so talibani in vpleteni v trgovino z mamili začeli donosnejšo proizvodnjo heroina, potem ko je drastično padla vrednost opija, katerega cena za kilogram se je leta 2007 gibala okoli 140 dolarjev, lani pa je padla le na 40 dolarjev.

Večina laboratorijev je sestavljenih zelo preprosto, a ob marljivi in dobro plačani delovni sili vseeno dovolj učinkovito za "sloves", ki ga pri proizvodnji mamil "uživa" celotna pokrajina. Za predelavo opija v heroin potrebujejo le ogenj, posodo in kislino, ki po dobro utečenih tihotapskih poteh potuje v obratni smeri kot mamila.

Vse tihotapske poti so v rokah talibanov, ki od tihotapcev in lastnikov laboratorijev pobirajo dajatve, a kljub temu so za sodelujoče zaslužki višji kot pri kateri koli drugi zakoniti dejavnosti in večina lokalnega prebivalstva naj bi bila tako ali drugače povezana s trgovino ter proizvodnjo, zaradi česar ni mogoče pričakovati navdušenja nad napovedano zamenjavo oblasti v mestu.