Kot poroča AFP, je de Mistura povedal, da bodo v torek poslali vabila delegatom, obenem pa izrazil upanje, da se bodo vabilom odzvali. Predvidoma bodo pogovorom namenili šest mesecev. Prvi krog naj bi trajal okoli dva ali tri tedne. Kot je dejal de Mistura, bodo najprej predelali bistvene politične težave in tveganja. Med prioritetami pogajanj sta sklenitev prekinitve ognja in dostava humanitarne pomoči. Katere opozicijske skupine bodo povabljene v Švico, ni razkril. Je pa začetek pogovorov zastal zaradi nestrinjanja glede sestave delegacij.

Opozicija postavila pogoje za udeležbo
Ameriški zunanji minister John Kerry ob tem poudarja, da je bolje počakati še kakšen dan, kot da pogovori propadejo že na začetku. Kerry je izrazil upanje, da bo čez dan ali dva več znanega glede pogovorov v Ženevi. Po njegovih besedah je usoda pogovorov med vlado in uporniki v rokah nasprotujočih si strani. Če te ne bodo resne, se bo vojna nadaljevala, je dejal. "Mi smo vzpostavili okvir, Sirci pa imajo možnost odločanja glede prihodnosti Sirije," je dejal ameriški minister.

Kot poroča Reuters, je sirska vlada sporočila, da se je pogovorov pripravljena udeležiti, pogajalci skupine političnih in oboroženih nasprotnikov predsednika Bašarja Al Asada pa svojo udeležbo pogojujejo s koncem vladnega bombardiranja, umikom zapor in izpustitvijo zapornikov. Vse te zahteve omenja že resolucija Varnostnega sveta ZN-ja, sprejeta prejšnji mesec.

Kamen spotike je tudi vloga sirskih Kurdov na pogovorih. Rusija namreč zahteva, da se uradno povabi tudi Sirski demokratični kongres, politično koalicijo, ki jo je okoli sebe zbrala vodilna stranka sirskih Kurdov PYD. Prokurdske sile nadzorujejo že okoli 20 odstotkov Sirije, pri tem pa se bojujejo proti Islamski državi, medtem ko z režimskimi silami že tri leta vzdržujejo nelagodno premirje.

Večina opazovalcev je menila, da bo najbolj problematičen seznam terorističnih skupin, ki ne smejo sodelovati v pogajanjih niti pri nadaljnjem reševanju in delitvi oblasti v Siriji. Soglasno sta bila izločeni Islamska država in Fronta Nusra, medtem se za status drugih skrajnih salafističnih skupin in različnih šiitskih milic na strani režima vpleteni še prepirajo.

Kerry: Ne pritiskam na opozicijo
Kerry je kot neresnične zavrnil izjave pogajalcev, da pritiska na opozicijo, naj se pogovorov udeleži. Pogajalci opozicije naj bi bili tako avtonomni pri odločanju. Ob tem je Kerry jasno izrazil podporo nasprotnikom sirskega predsednika. "Stališče ZDA se ni spremenilo. Še vedno podpiramo opozicijo tako politično kot finančno in vojaško."

Medtem časopis Al Araby s sedežem v Londonu poroča, da je bilo sobotno srečanje Kerryja z vodjo opozicijskih pogajalcev v Riadu po besedah visokega vira v sirski opoziciji "katastrofa". Kerry naj bi prenesel jasen diktat Rusije in Irana in naj bi grozil sirski opoziciji s posledicami, če ne bo spoštovala teh zahtev.

ZDA za vlado narodne enotnosti
Po besedah vira, ki ni želel biti imenovan, je Kerry dejal, da se bo v Ženevi prizadevalo za vlado narodne enotnosti, ne pa začasno vladajoče telo, kot zahteva opozicija. Ameriški zunanji minister naj bi dejal tudi, da naj bi imel Al Asad na naslednjih predsedniških volitvah pravico kandidirati, poroča Al Araby.

ZDA so imele do Al Asadove politične prihodnosti zelo ostro stališče, ki pa se počasi mehča. Spomnimo, že leta 2012 je ameriški predsednik Barack Obama Al Asada pozval, naj odstopi kot predsednik države, interni dokument ameriške administracije pa predvideva, da bo ostal Al Asad na oblasti najmanj do marca 2017, torej dva meseca po prenehanju Obamovega mandata, je na začetku januarja poročal britanski Telegraph. Tiskovni predstavnik Bele hiše John Kirby je tedaj za vsebino dokumenta, ki je pricurljala v javnost, dejal, da ne gre za uradno stališče ZDA.