Pogovori, ki so oktobra stekli na Dunaju, po mnenju opazovalcev še ne bodo prinesli odgovora na ključno vprašanje o usodi sirskega predsednika Bašarja Al Asada, vsaj na papirju pa ponujajo možnosti za korak naprej pri reševanju krize.

Kot je v sredo razkril Lavrov, sta se s Kerryjem dogovorila, da si bosta prizadevala, da bi t. i. dunajski proces, ki predvideva oblikovanje prehodne sirske vlade v šestih mesecih, nove volitve pa v 18 mesecih, podprli z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov. Ruski predsednik Vladimir Putin je tudi izrazil podporo resoluciji VS-ja, ki so jo pripravile ZDA in katere cilj je skrajni Islamski državi odrezati dostop do finančnih sredstev.

Rusi neuradno privolili v Asadov postopni odhod
A odgovora na ključno vprašanje, kakšna bo v sirski tranziciji vloga Asada, v New Yorku po mnenju opazovalcev ni pričakovati. Rusija in Iran njegov odstop zavračata, čeprav tudi Moskva v zadnjem času daje znamenja - česar pa uradno ne prizna -, da ni nujno, da ostane večno na oblasti. A Rusi vztrajajo, da imajo o njegovi usodi pravico odločiti le Sirci sami. ZDA in sirski nasprotniki Asadovega režima pa sirskega samodržca po drugi strani nikakor ne vidijo kot del sirske prihodnosti, čeprav je ruska vojaška navzočnost v Siriji Washington prisilila, da je odstopil od kategorične zahteve, da mora Asad oditi takoj.

Razdrobljena sirska opozicija je sicer pred dnevi na srečanju v Riadu izrazila pripravljenost na pogajanja z Asadovo vlado, a hkrati vztrajala, da mora predsednik odstopiti.

Kot poroča Edvard Žitnik, dopisnik RTV Slovenija iz Washingtona, naj bi v New Yorku ministri 18 držav tako poskusili le položiti temelje oziroma izmenjati ideje o morebitni prihodnji politični ureditvi Sirije, tranziciji in izvedbi volitev. Jordanija naj bi tako pripravljala seznam opozicijskih skupin, terorističnih in legitimnih, ki bi se nekoč lahko udeležile sirskih volitev, kar pa je naloga, ki je upoštevajoč razmere v Siriji vse prej kot lahka.

Nova zaveza za boj proti terorizmu
V četrtek je Varnostni svet ZN-a, ki se je sestal na ravni finančnih ministrov članic, sprejel resolucijo o boju proti financiranju terorizma, s katero je tudi poostril gospodarske ukrepe proti islamski državi. Resolucijo so predlagale ZDA in Rusija, ki se sicer v varnostnem svetu le težko kaj dogovorita.

Resolucija sicer ne prinaša ničesar bistveno novega, ampak le utrjuje že obstoječe resolucije o boju proti terorističnim organizacijam in posameznikom. Dokument izraža zaskrbljenost nad pomanjkljivim uresničevanjem prejšnjih resolucij proti Al Kaidi, Islamski državi (IS), Fronti Al Nusra in drugim ter nad slabim poročanjem o ukrepih, ki jih države sprejemajo s ciljem zajeziti finančni tok teroristov. Države članice ZN-a so zdaj z resolucijo dobile jasno navodilo, da v 120 dneh poročajo o svojih ukrepih.

Ključni dohodki od prodaje nafte
Varnostni svet je opozoril, da nekatere članice gospodarskih sankcij ne izvajajo dovolj učinkovito, ruski predstavnik je med razpravo pomenljivo opozoril na posebno vlogo, ki jo imajo pri tem sosednje države. Na prvem mestu gre za prekinitev kupovanja surove nafte IS-ja, saj ta predstavlja skoraj polovico njenih prihodkov. Poleg nafte islamska država prodaja še fosfate, žito in cement.

Resoluciji je priložen tudi seznam 243 posameznikov in 74 ustanov, ki ne morejo potovati v tujino, njihova morebitna sredstva na tujih bančnih računih pa so zamrznjena.