Od kdaj torej ZDA lahko brez sojenja ubijajo svoje državljane?
New York Times razkriva, da je to omogočil tajni pravni memorandum, s katerim je Obamova administracija odprla vrata za uboj Al Avlakija. A obstaja "hakeljc": po tem memorandumu je uboj zakonit le, če osumljenca ne bi mogli prijeti živega. Tako pravijo ljudje, ki so dokument prebrali in ki želijo zaradi občutljivosti primera ostati anonimni.
Lani spisani memorandum je bil rezultat večmesečne obširne medagencijske presoje in ponuja vpogled v pravno razpravo, ki je pripeljala do ene najpomembnejših odločitev predsednika Obame - namreč, da lahko ameriškega državljana ubijejo brez sojenja.

Tajni 50-stranski dokument to dejanje upravičuje kljub izvršni odredbi, ki prepoveduje uboje, zveznemu zakonu proti umorom, pravnemu varstvu v ustavi in vrsti kritik mednarodnega zakona o vojskovanju.
Sestavljen po meri
Memorandum naj bi bil sicer sestavljen posebej za Al Avlakijev primer in naj ne bi vzpostavljal širše nove pravne doktrine, po kateri bi bil dovoljen načrtovan uboj katerih koli Američanov, za katere bi menili, da predstavljajo teroristično grožnjo. Obamova administracija sploh ni želela priznati obstoja memoranduma ali razpravljati o njegovi vlogi pri zračnem napadu, v katerem je bil ubit Al Avlaki. Tehnično to ostaja tajna operacija.

Vlada tudi ignorira vse glasnejše pozive po podrobni javni razlagi, zakaj se je zdelo oblastem zakonito ubiti ameriškega državljana. S tem je bil namreč postavljen precedens, za katerega učenjaki, aktivisti in drugi pravijo, da postavlja resna vprašanja o črki zakona in državljanskih svoboščinah.
Družina ubitega zahteva odgovore
Pri Al Avlakijevem primeru je pravna analiza v bistvu sklenila, da ga lahko zakonito ubijejo, če ga ni mogoče prijeti, saj so obveščevalne agencije dejale, da sodeluje v vojni med ZDA in Al Kaido ter predstavlja resno grožnjo Američanom, pa tudi zato, ker ga jemenske oblasti niso mogle ali pa ga niso hotele ustaviti. Memorandum, napisan več kot leto dni pred Al Avlakijevo smrtjo, ne analizira neodvisno kakovosti dokazov proti njemu.

Skupaj z Al Avlakijem je bil v zračnem napadu ubit še en ameriški državljan, Samir Khan, ki je za Al Kaido ustvarjal revijo. Khan naj ne bi bil tarča, tako da je njegova smrt zgolj postranska škoda. Njegova družina je izdala izjavo, v kateri se sklicuje na peti amandma ustave ZDA in sprašuje, ali je bilo res nujno za vlado"ubiti dva svoja državljana". "Je bil tak način usmrtitve edina rešitev?" sprašujejo Khanovi. "Zakaj ju niso aretirali in jima sodili?"
Kritizira tudi Cheney
Da se je Obama začel zatekati k precej agresivnim in vprašljivim metodam, je pred kratkim izpostavil tudi nekdanji podpredsednik ZDA Dick Cheney. Desna roka Georgea W. Busha, ki je skoval besedne zveze kot sta "os zla" in "globalna vojna proti terorizmu", meni, da bi se moral Obama opravičiti zaradi svojih kritik Busheve administracije.
"Obamova administracija se je očitno pomaknila v smer grobe akcije, ko se jim ta zdi upravičena," je dejal Cheney v intervjuju za CNN po uboju Al Avlakija.
Republikanski kritiki administracije trdijo, da je hinavsko od Obame, da daje zeleno luč za ubijanje Američanov brez sodnega procesa, medtem ko je sam kritiziral Bushevo administracijo, ker je odobrila uporabo t. i. "okrepljenih zasliševalskih tehnik", kot je simulacija utapljanja.