Volivci, ki so še vedno etnično in versko razklani, so ob poostreni varnosti volili 325 poslancev. Za stolček se je potegovalo okoli 6.200 kandidatov, ki jih je volilo 19 milijonov volilnih upravičencev. Skoraj milijon in pol Iračanov je na volišča prišlo tudi v tujini, predvsem v Jordaniji in Siriji. Diaspora bi lahko imela pomembno vlogo, saj bo izbrala deset svojih predstavnikov. Svoj glas so Iračani lahko oddali na 10.000 voliščih. Izide je pričakovati šele čez teden dni.

V dveh napadih na dan volitev umrlo 25 ljudi
Volitve so potekale v napetem ozračju, saj Irak tudi sedem let po padcu Huseinovega režima in vkorakanju ameriških sil v državo pretresajo spopadi in nasilje. Sektaško nasilje med večinskimi šiiti in manjšinskimi suniti je vrhunec doseglo v letih 2006 in 2007, tudi zdaj pa še vedno tli, kar se je pokazalo tudi v nizu napadov tik pred volitvami ter tudi že na dan volitev.

Kljub izredno visoki varnosti - za red in mir je skrbelo kar 200.000 vojakov in policistov - je v dveh ločenih eksplozijah v Bagdadu danes umrlo 25 ljudi. Meja z Iranom je bila zaprta, dogajanje na ulicah pa je nadziralo več tisoč vojakov, medtem ko je bila vožnja po cestah za avtobuse in tovornjake prepovedana.

Razhajanja med šiiti in suniti, ki so po narodnosti vsi Arabci, pa niso edina, saj je na drugi strani prav tako pereč tudi razkol med Arabci in Kurdi, predvsem zaradi usode z nafto bogatega mesta Kirkuk.

Maliki: Irak so želeli spremeniti v gledališče kriminala
Zdajšnji iraški premier Nuri Al Maliki je sodržavljane pozval, naj se v čim večjem številu udeležijo volitev, saj bo visoka udeležba pospešila demokracijo. "Polagam vam na srce, da se zavestno odločite za demokratično pot. Morate iti na volišča in dejavno sodelovati na volitvah. Poleg tega vas pozivam, da se odločite dobro in pravilno, kajti naslednja stopnja v državi bo pomembna. Tisti, ki ga boste izbrali, vas bo predstavljal prihodnja štiri leta. Irak so želeli spremeniti v gledališče kriminala, a je postal gledališče demokracije, volitev in svobode."

Po napovedih poznavalcev bi Malikiju lahko uspelo obdržati oblast in se ohraniti na čelu svoje šiitske koalicije. Pomembnejše vprašanje je, ali mu bo uspelo v prihodnjo vlado zvabiti tudi razklano sunitsko manjšino in jim dati občutek, da imajo znova pomembno vlogo v iraški politiki. Utegnilo pa bi se tudi zgoditi, da nobenemu bloku ne bo uspelo nabrati večine glasov, zato bi lahko sledili tedni ali celo meseci pogajanj.

Na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2005 se je na premierski stolček povzpel Maliki, šiitiska večina pa je pobrala večino v zakonodajnih organih. Iraški predsednik Džalal Talabani, ki se tudi poteguje za nov mandat, je dejal: "Te volitve označujejo še en korak v pohodu naše demokracije, hkrati pa predstavljajo tudi resen preizkus zanjo." Nazadnje so se Iračani odpravili na volitve lani, ko so izbirali tamkajšnje predstavnike.

Američani naj bi odšli iz države konec leta 2011
Število ameriških in iraških vojakov v državi se je sicer zmanjšalo, manj je tudi žrtev med civilisti, a še vedno vsak mesec poročajo o nekaj sto ubitih. Država ima poleg tega težave z visoko korupcijo, preskrba z osnovnimi storitvami, kot je na primer dobava električne energije, pa še vedno ni zanesljiva.

Volitve zato pomenijo tudi pomemben preizkus za iraško narodno pomiritev, saj se bodo ameriške sile iz države postopoma povsem umaknile. Po načrtih ameriškega predsednika Baracka Obame se bo število ameriških vojakov v državi v prihodnjih petih mesecih prepolovilo, do konca leta 2011 pa se bodo povsem umaknile.