Besede Fransa Timmermansa, izvršnega podpredsednika Evropske komisije, ki je pretekli teden predstavila še dva dokumenta, pomembna za evropski zeleni prehod: akt o industriji z neto ničelnimi izpusti in akt o kritičnih surovinah, ki jih Evropa potrebuje za razvoj zelenih tehnologij. Pri uvozu teh surovin je Evropa močno odvisna od Kitajske. "V Evropski uniji želimo pridobiti več rud in mineralov. Naše predelovalne zmogljivosti želimo povečati na vsaj 40 odstotkov letne porabe," je v Evropskem parlamentu pred dnevi dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Zeleni prehod je bil ves čas v načelnih govorih in na papirju, a v resnici mu je pravi pospešek je dala vojna v Ukrajini, ki je Evropsko unijo polila s hladnim tušem spoznanja, da je energetsko (preveč) odvisna od Rusije. Hladni tuš je pomenil tudi visoke zneske na računih evropskih porabnikov. Po podatkih Eurostata so se v evropskih gospodinjstvih računi za elektriko v prvi polovici leta 2022 v primerjavi z istim obdobjem leta 2021 zvišali v vseh državah Evropske unije, razen v petih. Največ na Češkem, za nekaj več kot 61 odstotkov. Najdražjo elektriko so v prvi polovici lanskega leta plačevala gospodinjstva na Danskem, v Belgiji, v Nemčiji in v Italiji. "Ure ogrevanja smo zmanjšali z dvanajst na deset ur na dan," v reportaži Špele Lendardič, dopisnice RTV Slovenija iz zamejstva pravi Roberto di Lenarda, rektor Tržaške univerze.
Evropska komisija za rešitev problema evropske odvisnosti od ruskih energentov do leta 2030 predvideva ukrepe v višini 300 milijard dolarjev, a dolgoročne naložbe v obnovljive vire energije bodo v resnici občutno dražje.
Po podatkih Evropske komisije so se globalne naložbe v zeleno tranzicijo lani povečale za 30 odstotkov, in sicer na 1 trilijon ameriških dolarjev.
Zaprti rudniki Zahodne Virginije
Avgusta lani je ameriški kongres sprejel zakonodajni sveženj za boj proti inflaciji, v katerem je tudi 369 milijard dolarjev naložb za pospešitev zelenega prehoda in energetsko varnost. Ekipa oddaje Globus je obiskala nekoč cvetoča rudarska območja v Zahodni Virginiji, kamor je z zaprtjem rudnikov prišla revščina. Zdaj poskušajo nekoč uspešna rudarska območja prestrukturirati, jim vdihniti novo življenje, prebivalcem, ki so se v zadnjih letih množično izseljevali, pa ponuditi nove priložnosti tudi s pomočjo vlaganj v zelene tehnologijo.
"Ljudje zdaj počasi razumejo, da premog ne bo za vedno ostal na prestolu, in če bomo kot skupnost na tem območju želeli preživeti, morami najti nove vire energije in se prilagoditi," pravi Brandon Dennison, ustanovitelj organizacije Razvoj premogovne regije.
Trd oreh sprememb način življenja
Prav spreminjanje načina življenja pa bo za marsikoga tudi v Sloveniji težka preizkušnja: namesto osebnega vozila večkrat uporabiti javni transport, spremeniti potovalne navade, kupiti manj novih oblačil, pozimi zmanjšati ogrevanje prostorov, poleti hlajenje. Spremembe v našem načinu življenja bodo v prihodnjih letih bistvene, pravi Tina Seršen, državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. "Zeleni prehod od nas terja prilagoditev naših navad. Razumeti moramo, kaj naš način življenja pomeni za okolje, za podnebje, za druga živa bitja na tem planetu. "
Ena od ključnih dilem Slovenije je, kako bo zapolnila vrzel, ki bo nastala z odpovedjo premogu kot viru energije. Na ministrstvu za okolje pravijo, da bo naložba v drugi blok Jedrske elektrarne Krško daleč največja naložba v zgodovini Sloveniji in da se lahko časovnica gradnje tudi zamakne. Tema je politično vroča: prihodnji teden bo seja komisije DZ-ja za nadzor javnih financ, ki jo je predsednik komisije in nekdanji nekdanji infrastrukturni minister Jernej Vrtovec sklical na temo zavlačevanja s postopki za gradnjo JEK 2.
Globus o energetskih izzivih prihodnjih let ob 21.30 na TVSLO 1.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje