Grčiji zaradi preseženega javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga grozi bankrot, o tem, kako poiskati rešitev iz nastalega položaja, pa se pojavljajo različna mnenja. "Grčija mora prodati deleže v podjetjih in tudi premoženje, kot so na primer nenaseljeni otoki," je za nemški dnevnik Bild dejal poslanec liberalcev, koalicijskih partnerjev nemške kanclerke, Frank Schaeffler.

Podobnega mnenja je tudi poslanec stranke Angele Merkel, Krščansko-demokratske unije (CDU), Marco Wanderwitz, ki je prepričan, da bi morale Atene ponuditi zavarovanje za vsakršno finančno pomoč, ki bi jo prejele od Evropske unije za izhod iz krize.

Grčija ima po podatkih spletne strani grškega turističnega urada vzdolž svoje obale okoli 6.000 otokov, med katerimi jih je 227 naseljenih.

Z varčevanjem do reda v financah
V sredo je grška vlada sprejela drastične varčevalne ukrepe, da bi tako spravila v red svoje javne finance, zaradi česar se je zamajalo zaupanje tudi v skupno evropsko valuto in območje evra se je zato znašlo v najhujšem položaju od ustanovitve leta 1999.

Grčija se "ponaša" z rekordnim proračunskim primanjklajem, ki je lani dosegel 12,7 odstotka in tako za več kot štirikrat presegel mejo, ki jo določajo pravila za članice evrskega območja. V Atenah upajo, da jim bo letos uspelo primanjkljaj zmanjšati na 8,7 odstotka, velik zalogaj pa bo predstavljalo tudi zniževanje dolga, ki znaša kar 300 milijard evrov.

Da bi obvladali javne finance, se je grška vlada odločila, da bo davek na dodano vrednost dvignila z 19 na 21 odstotkov, poleg tega pa zvišala tudi trošarine na tobak in gorivo ter divgnila davek na luksuzne dobrine. Napovedujejo tudi dodatno znižanje plač javnih uslužbencev in zmanjšanje regresa za letni dopust za 30 odstotkov.

Zaradi vladnih ukrepov so sindikati v javnem sektorju za 16. marec napovedali že tretjo splošno stavko v zadnjih tednih, saj se ne strinjajo s tem, da bi morali le javni uslužbenci nositi breme varčevanja zaradi krize, ki je po njihovih besedah niso ustvarili sami.