Na Poljskem jo imajo za katastrofo. Nekdanji obrambni minister Szczyglo, ki velja za zaupnika predsednika države Lecha Kaczynskega, je odločitev označil za "poraz Zahoda" in "kapitulacijo pred Moskvo". Tudi nekdanji predsednik Lech Walesa je izjavil, da je razočaran nad Barackom Obamo in da odločitev dokazuje, da Američani vedno sledijo le lastnim ciljem, interese drugih pa le zlorabljajo.

Na Češkem, kjer so dve tretjini prebivalcev in celotna levica nasprotovale projektu, so prvi komentarji zadržani. Poleg strateških koristi so v obeh državah vsekakor pričakovali tudi konkreten zaslužek pri projektu, ki ga zdaj ne bo, čeprav so jim ZDA obljubile finančno pomoč pri utrjevanju "regionalnega obrambnega sistema".

Načrt bi bil nezanesljiva naložba
Načrtovani raketni ščit v Vzhodni Evropi, ki so si ga izmislili "jastrebi" okoli nekdanjega predsednika ZDA Georgea Busha kot kolateralno politiko proti nasprotnikom, je več let obremenjeval odnose med ZDA in Rusijo. ZDA so nameravale na Češkem postaviti posebej občutljiv radarski sitem (X-Band), ki naj bi zaznal vse rakete v smeri Evrope in ZDA. Prestrezne rakete so nameravali namestiti na Poljskem. Učinkovitost sistema je bila več čas vprašljiva. ZDA so ga zagovarjale kot obrambo pred grožnjo Irana, Rusija pa je trdila, da z njim ogrožajo njeno varnost. Grozila je z namestitvijo podobnega sistema znotraj Nata (v ruskem Kaliningradu) in z odprtjem baz v odcepljenih republikah.

Odpoved zaradi financ in nove politike
Po splošnem prepričanju je ameriška odpoved projekta rezultat več dejavnikov. Sistem bi pomenil preveč tvegan finančni izdatek s stališča hudih gospodarskih težav in proračunskega primanjkljaja. Poleg tega skuša predsednik Obama utrditi zaupanje Rusov in nadaljevati omejevanje razoroževanja, kar bi lahko dosegli z novim sporazumom Start, v katerega pa Moskva do zdaj ni hotela privoliti zaradi grožnje novega raketnega ščita na njenem dvorišču.

Po splošnem prepričanju je podpis takšnega omejitvenega sporazuma, ki bi bistveno znižal raketni orožarni obeh velikih sil (na po 1.300 orožij), pred iztekom tega leta zdaj verjeten, na obeh straneh pa si ne bodo prihranili le veliko denarja, ampak bodo tudi utrdili medsebojno zaupanje - to jih bo povezalo v odločnejših skupnih korakih do oboroževalnih interesov Irana in tudi na drugih mednarodnih frontah.

To je jasno povedal tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, ki je brez ovinkarjenja napovedal, da so zdaj vrata tesnejšim odnosom z ZDA široko odprta. Lahko se zgodi, da bodo v Moskvi od zdaj tudi nekoliko popustljivejši do širjenja Nata.