V prvem govoru o zunanjepolitičnih vprašanjih v vlogi generalnega sekretarja Severnoatlantske zveze se je nekdanji danski premier zavzel za oživitev dialoga med stranema v okviru Sveta Nato-Rusija, ki naj bi deloval kot "forum resnega dialoga".

Dan zatem, ko so ZDA sporočile, da so opustile načrt o protiraketnem ščitu, ki mu je Rusija močno nasprotovala, je Rasmussen ZDA, Rusijo in Nato pozval, naj preučijo možnosti o skupnem protiraketnem ščitu oziroma o tem, da bi ob primernem času povezali svoje raketne obrambne sisteme.

Rusija ne bo namestila raket
"Ni razloga za strah, da bi takšni načrti oslabili obrambni sistem katerega koli zaveznika," je poudaril. Ruski premier Vladimir Putin je pozdravil spremenjeno ameriško strategijo glede protraketnega ščita kot "pravilno in pogumno" odločitev in dodal, da pričakuje naslednje korake ameriške administracije - popolno odstranitev vseh trgovinskih omejitev in popolno ameriško podporo skupni kandidaturi Rusije, Belorusije in Kazahstana za članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO).

Kot odgovor na ameriško odločitev je Rusija sporočila, da ne bo namestila raket iskander v ruski eksklavi Kaliningrad. "Če ne bo radarjev in raket na Češkem in Poljskem, potem ne rabimo odgovora na njih," je sporočil Dmitrij Rogozin, ruski veleposlanik pri Natu.

Skupaj v boj proti terorizmu
"Menim, da bi Nato in Rusija morala takoj preučiti, kako okrepiti sodelovanje na vseh področjih, na katerih se strinjata, da se spopadata z enakimi tveganji in grožnjami naši varnosti. In teh področij je veliko," je poudaril. Med področji, pri katerih se je zavzel za okrepljeno sodelovanje, je omenil boj proti terorizmu, širjenje orožja za množično uničevanje, Iran in stabilizacijo Afganistana.

Rusija naj sodelujhe pri evropski varnosti
Rasmussen je Moskvo pozval k "pristnemu novemu začetku v odnosih, ki je tako skupen interes kot tudi interes celotne medarodne skupnosti". "Nato si želi, da bi bila Rusija dejansko sodelovala v evropski in mednarodni varnosti," je dejal in poudaril, da Nato in Rusijo druži skupna želja po boju proti širjenju medcelinske balistične raketne tehnologije v drugih državah.

Rusija naj "pritisne" na Iran
Dotaknil se je tudi iranskega jedrskega vprašanja. Moskvo je pozval, naj uporabi svoj vpliv in pritisne na Iran, da bi opustil svoje jedrske ambicije. "Pričakujem, da se nam bo Rusija pridružila pri izvajanju maksimalnega političnega pritiska za ustavitev iranskih jedrskih prizadevanj," je poudaril.

Kot je še dejal, se zaveda, da lahko odnosi med Natom in Rusijo hitro postanejo tarča domače politike, in priznal, da bodo njegovi predlogi zahtevali "precej politične volje".

Nov zagon za pogajanja o razorožitvi
Rogozin je Rasmussenov govor pozdravil kot "zelo pozitiven in zelo konstruktiven". Z ameriško opustitvijo načrta o protiraketnem ščitu bodo nov zagon dobila tudi pogajanja o zmanjšanju orožja in jedrskega orožja iz obdobja hladne vojne, kar je Moskva povezovala z vprašanjem protiraketnega ščita, je sporočil Kremelj.

Odnose poslabšala širitev zavezništva
Odnosi med Rusijo in Natom so se po koncu hladne vojne izboljšali, poslabšali pa so se, ko je zavezništvo v članstvo začelo sprejemati države nekdanjega sovjetskega bloka in ko se je avgusta lani Rusija zapletla v vojno z Gruzijo.