Ruski predsednik, ki je v oporišču na jugu Rusije ob meji z Gruzijo odlikoval vojake, ki so sodelovali v lanski petdnevni vojni, je 58. armado pohvalil, da je preprečila iztrebljenje Južnoosetijcev, ki so se od Gruzije odcepili na začetku 90. let prejšnjega stoletja.

Rusija je po koncu vojne priznala neodvisnost Južne Osetije in Abhazije, od takrat pa skrbi za njuno varnost. Rusija ima v Južni Osetiji okoli 2.000 vojakov. "Lanski dogodki so dokončno na novo zarisali politični zemljevid Kavkaza," je dejal in dodal, da je bilo priznanje separatističnih gruzijskih pokrajin edina mogoča rešitev. Južnoosetijski delegaciji je nato priznal, da je bilo priznanje neodvisnosti težka, a pravilna odločitev.

"ZDA oborožujejo Gruzijo"
Hkrati je opozoril, da bi zaradi nedavnih dejanj Gruzije lahko sledil nov konflikt. "Prepričan sem, da se dobro ve, kdo je oborožil in kdo, na žalost, še naprej oborožuje režim v Tbilisiju," je Medvedjev posredno obtožil ZDA, da pomaga Gruziji pri ponovnem oboroževanju.

Medvedjev pohvalil posrednika Sarkozyja
Lepše besede je ruski predsednik našel za svojega francoskega kolega. Poudaril je, da je Nicolas Sarkozy med konfliktom kot predsedujoči Evropski uniji "igral veliko vlogo v rešitvi gruzijsko-južnoosetijske krize". V pismu Sarkozyju je zapisal, da je bilo posredovanje Francije "v naših prizadevanjih za končanje agresije gruzijskega predsednika Mihaila Sakašvilija učinkovito in je prineslo rezultate".

Južna Osetija dobila "muzej genocida"
V Južni Osetiji so v spomin na vojno odprli "muzej genocida". Slovesnosti v Chinvaliju so se začele v petek zvečer s prižiganjem sveč okrog vodometa na osrednjem trgu. Južnoosetijski predsednik Edvard Kokojti je med nagovorom zbrane množice dejal, da Gruzija nosi vso odgovornost za konflikt. "Cilja operacije sta bila uničenje in pregon Južnoosetijcev," je poudaril. "Južnoosetijski borci so pogumno preprečili načrt Tbilisija za bliskovito vojno. Ruske enote so prišle rešit Južno Osetijo in krvoločnega sovražnika potisnile nazaj," je še dodal.

V vojni je umrlo najmanj 390 civilistov, okoli 100.000 jih je bilo razseljenih. Mirovni dogovor, ki ga je pomagala doseči Francija, je vedno bolj ogrožen.

Sakašvili: Vojna kot kazen za približevanje Zahodu
Gruzijski predsednik Sakašvili trdi, da je Rusija podžigala separatistične težnje Južne Osetije in Abhazije ter da je posredovala, še preden se je Tbilisi po več letih napetosti avgusta lani odločil z vojsko zatreti tovrstne težnje. Gruzija zagotavlja, da je njena nekdanja sovjetska gospodarica Rusija invazijo že dolgo načrtovala kot kazen zaradi gruzijskega približevanja Natu.

Gruzijo posvaril tudi Putin
Ruski premier Vladimir Putin je Gruzijo opozoril, da bi se morala naučiti lekcije o nevarnostih uporabe sile. "Ob trenutnem gruzijskem vodstvu ne moremo ničesar izključiti," je povedal novinarjem v letovišču Soči, le nekaj kilometrov oddaljenem od gruzijske meje.