V četrtek so vodje udara sporočili, da umikajo veleposlanike Nigra iz Francije, ZDA, Nigerije in Toga.

Le nekaj ur pred tem je veleposlanik Nigra v ZDA Kiari Liman-Tinguiri za francosko tiskovno agencijo AFP dejal, da bi morala hunta "priti k pameti" in "ugotoviti, da ta zadeva ne more uspeti".

Niger je pomemben izvoznik urana, goriva, ki je ključno za jedrske elektrarne, ob tem pa leži na ključni poti za prebežnike proti severni Afriki in Sredozemskemu morju.

Kot piše BBC, je Bazoum v Washington Postu opozoril, da bi uspeh udara imel "uničujoče posledice za državo, regijo in ves svet".

Dodal je, da sta demokratični pluralizem in spoštovanje vladavine prava edini način za trajni napredek v boju proti revščini in terorizmu.

Opozoril je tudi, da bi lahko celo območje Sahel padlo pod vpliv Rusije prek najemniške skupine Wagner, ki že deluje v sosednjih državah, opozoril je tudi na povezave vodij udara s to skupino.

Številni podporniki udara so vzklikali proruska gesla in nosili oblačila v barvah ruske zastave.

V četrtek je več tisoč ljudi na ulicah glavnega mesta Nigra Niamey podprlo udar in kritiziralo druge zahodnoafriške države zaradi njihove uvedbe finančnih in trgovinskih sankcij zoper Niger.

Ni sicer znakov, da bi bila skupina Wagner vpletena v odstavitev predsednika, a vodja te skupine naj bi udar označil za uspeh.

Vojaški prevzem oblasti so poleg zahodnoafriških držav obsodili tudi EU, ZDA in ZN.

Ta teden je ameriški zunanji minister Antony Blinken govoril z Bazoumom po telefonu, ZDA pa so pozneje sporočile, da so zavezane k obnovi demokratično izvoljene vlade Nigra.

Bazoum je bil prvi demokratično izvoljeni predsednik Nigra, prejšnji teden pa so ga je zajeli pripadniki njegove straže. Voditelj države je postal vodja udara general Abdourahmane Tchiani.

V preteklih letih je Niger veljal za primer relativne stabilnosti na območju, medtem ko sta bila sosednja Mali in Burkina Faso tarči vojaških udarov.

V Nigru so tudi francoska in ameriška vojaška oporišča, vlada predsednika Bazouma pa je sodelovala z evropskimi državami pri ustavljanju prebežnikov na poti v Evropo.