V Dohi v Katarju so se zbrali predstavniki 20 zahodnih in bližnjevzhodnih držav ter mednarodnih organizacij, ki so v sklepni izjavi dolgoletnega libijskega voditelja pozvali k odstopu, saj se jim zdi to nujno za začetek političnega reševanja krize, s čimer bi libijskemu ljudstvu omogočili odločanje o lastni prihodnosti.

"Gadafijev režim je izgubil legitimnost in bi moral oditi z oblasti, moral bi tudi umakniti svoje sile ter takoj ustaviti nasilje nad civilisti," so udeleženci srečanja zapisali v sklepni izjavi in ob tem pozvali tudi k izpustitvi vseh zapornikov.

Z vzpostavitvijo "začasnega finančnega mehanizma" bodo pomagali libijskim upornikom, s tem pa bosta "prehodni nacionalni svet in mednarodna skupnost dobila sredstvo za upravljanje pomoči in odgovore na potrebe po nujni pomoči" na območjih, ki so pod nadzorom upornikov.

Za vzpostavitev omenjenega mehanizma se je pred srečanjem zavzel britanski zunanji minister William Hague, ki je izrazil upanje, da bo srečanje "okrepilo" pritisk na Gadafija, naj odstopi. Odstop je podprl tudi njegov nemški kolega Guido Westerwelle, obenem pa poudaril, da Nemčija ne vidi vojaške rešitve za krizo v Libiji.

Tudi generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je dejal, da je edina rešitev politična, in izrazil upanje, da bo konferenca v Dohi olajšala iskanje rešitve.

Ministri EU-ja z libijsko opozicijo
Že v torek so se v Luksemburgu zunanji ministri EU-ja, med njimi vodja slovenske diplomacije Samuel Žbogar, sešli s predstavniki libijske opozicije, ki so EU pozvali k okrepitvi prizadevanj za varovanje civilistov. Ministrom EU-ja pa so predstavili tudi "zelo jasen in sistematičen načrt za prihodnost Libije".

Kot je povedal Žbogar po srečanju z Mahmudom Džibrilom, ki v okviru libijskega prehodnega nacionalnega sveta opravlja vlogo začasnega predsednika vlade, so se seznanili z načrtom libijske opozicije, kako bodo ukrepali po odhodu libijskega voditelja Moamerja Gadafija in vzpostavitvi premirja.

Tako naj bi najprej vzpostavili nacionalni dialog, v katerega bi vključili vse predstavnike opozicijskih skupin. Na podlagi tega dialoga bi nato oblikovali prehodno vlado, v katero bi vključili tudi tehnokrate ter visoke vojaške in policijske oficirje iz zdajšnje oblasti, saj ne želijo popolne zamenjave celotnega sistema, ampak ohraniti to, kar ni bilo kompromitirano v prejšnjem režimu, je povedal Žbogar in pojasnil, da si želijo tako izogniti izkušnji Iraka po padcu Sadama Huseina.

Po vzpostavitvi prehodne vlade naj bi šest mesecev trajala razprava o oblikovanju ustave, zatem naj bi to ustavo potrdili na referendumu, temu bi sledile parlamentarne volitve in dva meseca pozneje tudi predsedniške volitve. Nato bi prehodno vlado razpustili.