"Nato mora v celoti prevzeti in izpolnjevati svoje naloge, saj je želel prevzeti vodenje operacij," je bil kritičen Juppe, ki je dejal, da kljub dnevnim letalskim napadom na vladno vojsko življenja civilistov še naprej ostajajo ogrožena, uporniki pa bijejo hud boj z vojsko dolgoletnega predsednika Moamerja Gadafija.

30 let predanosti Gadafiju je bilo dovolj
Prvič po begu v Veliko Britanijo se je oglasil nekdanji Gadafijev trdni zaveznik in zunanji minister Musa Kusa. Opozoril je pred nevarnostjo izbruha državljanske vojne, saj bi v tem primeru obstajala možnost, da se Libija spremeni v "novo Somalijo". Kusa je dodal, da je 30 let predano služil Gadafiju in bil ves čas prepričan, da dela v dobro libijskega ljudstva. "Po zadnjih dogodkih pa so se stvari spremenile in v takih razmerah nisem mogel več sodelovati. Zavedam se, da se bom zaradi bega in odstopa znašel v težavah, a to sem naredil v dobro svoje države." Meni še, da mora rešitev za razplet politične krize v državi priti od samih Libijcev, edina pot pa so pogovori in demokratični dialog.

Uporniki predloga niso sprejeli
V ponedeljek je sicer oblast polkovnika Gadafija sprejela mirovni načrt, ki ga je predlagala Afriška unija, nato pa so predlog zavrnili uporniki, saj jim ni bilo všeč, da sporazum ne vsebuje načrta za Gadafijev odhod s predsedniškega stolčka. To možnost je znova zavrnil tudi njegov sin Saif, ki je dejal: "Želimo svežo kri, to potrebujemo za prihodnost Libije. Da pa bi se pogovarjali o Gadafijevem odhodu, je resnično smešno. Če Zahod želi demokracijo, novo ustavo, volitve, v redu, se strinjamo, a Zahod nam bo v tem primeru moral pomagati tudi pri ustvarjanju pravega okolja za te spremembe. A vse to bombardiranje in pomoč, ki jo pošiljajo upornikom - ta dejanja so vse kaj drugega kot produktivna." Spopadi trajajo že osem tednov.

Za misijo osem milijonov evrov
O razmerah v Libiji bodo na srečanju v Luksemburgu govorili tudi zunanji ministri članic Evropske unije. V ospredju naj bi bila predvidena nastanitev vojaške misije za zagotovitev humanitarne pomoči v mestu Misrata, kjer so razmere po poročilih evropskih virov dramatične, poroča dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja Meta Dragolič.

Članice Unije so pripravljenost na vojaško misijo potrdile aprila, za njen zagon pa potrebujejo prošnjo Združenih narodov z natančno opredelitvijo potreb na terenu. Unija je sicer sprva predvidevala, da bo treba človekoljubno misijo napotiti v Bengazi, a je po zadnjih dogodkih večja potreba v Misrati, tretjem največjem mestu v državi. Namen misije naj bi bil evakuacija ranjencev in oskrba s hrano, vodo in zdravili, v Bruslju pa še naprej poudarjajo, da nastanitev kopenskih sil ne pride v poštev. Sedež misije bo v Rimu, za njeno delo pa bo namenjenih skoraj osem milijonov evrov, dodaja Dragoličeva.

Mednarodni odbor Rdečega križa je sporočil, da je v Tripolisu že odprl svoj urad, od tam pa bo v Misrato poslal svojo ekipo, ki bo skušala pomagati civilistom. Eden izmed Gadafijevih ministrov pa jih je opozoril, da bodo vsako takšno operacijo, ki bo vključevala tuje vojake, imeli za vojno napoved.