Kot je znano, so ruski predsednik Vladimir Putin, ukrajinski predsednik Petro Porošenko, francoski predsednik Francois Hollande in nemška kanclerka Angela Merkel po več kot 17 urah pogajanj v Minsku le našli rešitev za končanje spopadov na vzhodu Ukrajine. Dogovor, ki so ga podpisali tudi proruski separatisti in kontaktna skupina za Ukrajino, predvideva popolno prekinitev ognja v Donecku in Lugansku, ki naj bi začela veljati 15. februarja, temu pa naj bi sledil umik težkega orožja.

Bruselj: Voditelji gledajo v prihodnje dni
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je ob prihodu na vrh Evropske unije v Bruslju dejal, da je dogovor iz Minska dobrodošla novica, a da bo prava preizkušnja spoštovanje premirja na terenu. Tudi francoski predsednik Hollande, ki je sodeloval na pogajanjih, je opozoril, da dogovor ne zagotavlja trajnega uspeha in da bodo prihodnje ure odločilnega pomena, nemška kanclerka Angela Merkel pa je dejala, da dogovor prinaša žarek upanja, a nič več, in da bodo potrebna dejanja.

Belgijski premier Charles Michel je povedal, da je dogovor o premirju dobra novica, a da je treba ohraniti "budnost in osredotočenost", bolj kritična pa je bila litovska predsednica Dalia Grybauskaite, ki je prepričana, da je dogovor le "delna in šibka" rešitev, saj ne predvideva nadzora na mejah.

Tudi evropski komisar za sosedsko politiko Johannes Hahn upa, da bo dogovor iz Minska privedel do trajnega premirja in hitrega umika težkega orožja z vzhoda Ukrajine.

Cerar upa, da bo dogovor spoštovan
Dogovor v Minsku je pozdravil tudi slovenski premier Miro Cerar, čestital vsem voditeljem, ki so vložili velika prizadevanja za dosego dogovora, in izrazil upanje, da bo spoštovan. "Danes se bomo dogovorili tudi o tem, kako bomo spremljali izvajanje dogovora in kakšna bodo naša nadaljnja stališča," je povedal pred vrhom voditeljev Evropske unije, ki poteka v Bruslju.

Ker so se v podporo diplomatskim prizadevanjem Merklove in Hollanda evropski zunanji ministri odločili zadržati uveljavitev dopolnitve kazenskega seznama z 19 posamezniki in devetimi pravnimi osebami, dogovorjene zaradi stopnjevanja nasilja v Ukrajini, do ponedeljka, se bodo pogovorili tudi o tem. "Do zdaj smo vsi nameravali te sankcije podpreti, če bomo danes seznanjeni s kakšnimi bistveno drugačnimi okoliščinami, pa bomo temu primerno verjetno ravnali," je povedal Cerar.

Bela hiša: Resnični preizkus bo implementacija dogovora
Iz Bele hiše so sporočili, da je dogovor iz Minska potencialno pomemben dogovor, a so ob tem opozorili, da je nujno potrebno, da iz regije umaknejo težko orožje, in Rusijo pozvali, naj umakne svoje vojake in opremo. "Resničen preizkus današnjega dogovora bo njegova implementacija, ki mora vključevati trajno prekinitev ognja in ponovno vzpostavitev ukrajinskega nadzora nad mejo z Rusijo," je Bela hiša zapisala v izjavi za javnost in dodala, da so ZDA še posebej zaskrbljene zaradi današnjih spopadov, ki niso v skladu z duhom dogovora iz Minska.

Grošelj: Prekinitev ognja bo, drugo je vprašljivo
Politični analitik Klemen Grošelj je povedal, da je pri dogovoru iz Minska ključna prekinitev ognja, pomeni pa dogovor tudi prekinitev možnosti za nenadzorovano stopnjevanje konflikta na vzhodu Ukrajine. Najpomembnejši dejavnik za sklenitev dogovora vidi v tem, da nikomur ni bila v interesu totalna vojna, prepričan pa je, da bo dejansko sledila prekinitev ognja, saj nobena stran ne bo hotela biti kriva za propad sporazuma. Je pa Grošelj priznal, da bo popolno prekinitev ognja težko doseči, verjetnejša se mu zdi deeskalacija nasilja na območju, tako da bi v 14 dneh sledila popolna prekinitev ognja, čemur bi sledil začetek procesa umika težkega orožja.

Vendar pa Grošelj dvomi, da bo dogovor prinesel kaj več od prekinitve ognja, vidi pa tudi več težav. Prva je ta, ali bosta sprti strani dejansko umaknili orožje tako daleč, od 50 do 100 kilometrov, kot je predvideno, skeptičen pa je tudi do razmeroma kratkih časovnih rokov za umik orožja. Vprašanje je tudi, ali bo ukrajinski parlament v 30 dneh sprejel zakon o avtonomiji regij Doneck in Lugansk, kot predvideva dogovor, vprašljiva pa je tudi reintegracija območij v ukrajinsko državo.