Na vrhu bodo Petro Porošenko, Vladimir Putin, Angela Merkel in Francois Hollande razpravljali o končanju spopadov na vzhodu Ukrajine in mirovnem načrtu. Porošenko je izrazil upanje, da bodo pogovori vodili do takojšnjega in brezpogojnega premirja na vzhodu Ukrajine, kjer je v spopadih med vladnimi silami in proruskimi uporniki od aprila lani umrlo že več kot 5.400 ljudi.

Vsi štirje voditelji so v nedeljo dopoldne opravili dolgo telefonsko konferenco, priprave na vrh pa bodo nadaljevali v ponedeljek v Berlinu. Putin je potrdil pogovore o srečanju, a dodal, da morajo do takrat najti soglasje pri več vprašanjih. "Merimo na sredo, če se bomo do takrat dogovorili v nekaterih točkah, o katerih smo se doslej intenzivno pogovarjali," je povedal ruski predsednik.

Srečanje bo sledilo naporom Merklove in Hollanda, ki sta svoj mirovni načrt za vzhod Ukrajine v četrtek predstavila Porošenku in dan pozneje še Putinu. Podrobnosti mirovnega načrta niso znane, a šlo naj bi za udejanjanje določil dogovora o prekinitvi ognja iz Minska, ki so ga sklenili septembra lani, a premirje ni zdržalo dolgo.

Sarkozy s svojim pogledom na krizo
Medtem ko se na varnostni konferenci v Münchnu vsi pogovori vrtijo okoli iskanja rešitve za ukrajinsko-ruski konflikt, je razpravo malce podžgal nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy z izjavami, ki ne bodo po godu ne Ukrajincem ne Američanom.

"Krima ne moremo obsojati, ker se je odcepil od Ukrajine - nemirne države - in izbral, da se pridruži Rusiji. Moramo poiskati način za zaščito rusko govorečih prebivalcev v Ukrajini," je dejal Sarkozy na kongresu svoje stranke UMP. Marca lani je 96 odstotkov prebivalcev Krima - večina med njimi etničnih Rusov - glasovala za odcepitev od Ukrajine in ponovno združitev z Rusijo, kar je vodilo do velike vstaje v Ukrajini.

Sarkozy je na kongresu dejal tudi, da Ukrajini "pridružitev EU-ju ni usojena" in da mora "ohraniti svojo vlogo mostu med Evropo in Rusijo". Ob tem je mimogrede stopil še na žulj Američanom. "Z Rusijo smo del skupne civilizacije. Interesi, ki ga imajo Američani z Rusijo, niso interesi Evrope in Rusije. Nočemo oživitve hladne vojne med Evropo in Rusijo."

Lavrov: Krim ima pravico do samoodločbe
Medtem ko Zahod ostro kritizira rusko stališče do Krima, ruski zunanji minister Sergej Lavrov meni, da imajo prebivalci tega polotoka pravico do samoodločbe, pri tem pa dal za zgled Kosovo, ki se je lahko odcepilo od Srbije in se osamosvojilo. "Kar se je zgodilo na Krimu, je v skladu z ZN-ovo ustanovno listino o samoodločbi. ZN-ova listina ima več osnovnih točk in pravica naroda do samoodločbe je ena ključnih," je dejal Lavrov na varnostni konferenci v Münchnu, kjer se govori predvsem o rusko-ukrajinski krizi.

Lavrov se je v soboto ob robu konference sestal z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom, a nesoglasij nista zgladila. Dialoga med Natom in Rusijo na tako visoki ravni ni bilo od začetka konflikta na vzhodu Ukrajine aprila lani, ko je Nato prekinil vse politične odnose z Moskvo. Čeprav teoretično kanali za komunikacijo ostajajo odprti, so odnosi na najslabši ravni od konca hladne vojne.

Podpora, ki jo Nato nudi vojaškim operacijam Kijeva proti upornikom, nikakor ne prispeva k iskanju mirne rešitve za globoko ukrajinsko krizo, je dejal Lavrov Stoltenbergu.

Stoltenberg je poudaril odgovornost Rusije za razmere v Ukrajini, ker podpira separatiste, ne spoštuje pravil in krši ozemeljsko celovitost Ukrajine. Lavrovu je tudi pojasnil ukrepe, ki jih je sprejel Nato v "neposrednem odgovoru na dogajanje v Ukrajini" - obrambni ministri članic so v "odgovor na rusko agresijo v Ukrajini" oblikovali 5.000-članske sile za izredno hitro posredovanje ter odločili vzpostaviti šest poveljniških središč v vzhodnih državah.

Lavrov ocenjuje, da gre za ukrepe, ki pomenijo "vojaško okrepitev zavezništva in povečanje vojaške navzočnosti in infrastrukture na vzhodu Nata, kot tudi občutno povečanje vojaških vaj blizu ruskih meja, kar povzroča dodatne napetosti". To po njegovi oceni spodkopava celoten sistem evroatlantske varnosti. Stoltenberg je ponovil, da so ukrepi Nata sorazmerni in obrambne narave.

Kerry zanika razdor med ZDA in Evropo
Ameriški sekretar John Kerry je na konferenci zanikal, da je med Washingtonom in Evropo nastal razdor glede spoprijemanja z razmerami v Rusiji. Kar nekaj vodilnih ameriških senatorjev je namreč v teh dneh ostro kritiziralo Nemčijo in druge države, ki nasprotujejo dobavi orožja ukrajinski vojski.

"Naj vam zagotovim, da ni nobenega razdora, nobenih razhajanj - slišim samo ljudi, kako hočejo po vsej sili ustvariti razdor," je dejal Kerry. "Smo združeni, delamo tesno skupaj, vsi se strinjamo, da rešitev tega konflikta ni v vojni. Smo združeni v naši diplomaciji."

Pahor o zamrznjenih konfliktih v Evropi
Slovenski predsednik Borut Pahor je v okviru varnostne konference vodil okroglo mizo o zamrznjenih konfliktih v Evropi, ki ostajajo v senci krize v Ukrajini, a so prav tako varnostna grožnja na celini. Razprava se je odvijala predvsem okoli vzpostavljanja zaupanja, ki je osnova za iskanje miroljubnih rešitev.

V razpravi so sodelovali azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev, premierja Srbije in Gruzije, Aleksander Vučić in Irakli Garibašvili, ter hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić. Po pričakovanjih so se najprej posvetili ukrajinsko-ruskemu konfliktu, pri čemer so si bili sogovorniki enotni, da je treba najprej doseči prekinitev spopadov, preprečiti izgubo življenj, potem pa iskati rešitev spora.

Zaupanje in iskanje skupnih rešitev je ključno, se je zavzel tudi Pahor, ki je spomnil na lastno izkušnjo reševanja konflikta glede meje s Hrvaško, ki se je leta 2009 končal s sklenitvijo arbitražnega sporazuma. Poudaril je še, da je za države zahodnega Balkana zelo pomembno, da imajo evropsko perspektivo in da spore rešujejo mirno.