"Menim, da je to ena zadnjih priložnosti. Če nam ne uspe doseči trajnega mirovnega sporazuma, se bo zgodil znani scenarij. Nosi ime vojna," je dejal Hollande.

Ukrajinska kriza je tudi daleč v ospredju münchenske varnostne konference, na kateri voditelji razpravljajo o najnovejši francosko-nemški mirovni pobudi za razrešitev konflikta. Merklova prav veliko upanja uspehu pobude ne daje, a meni, da je vseeno vredno poskusiti. "Ni še jasno, ali bo uspešna, a po mojem mnenju in mnenju francoskega predsednika je zagotovo vredna poskusa," je poudarila kanclerka in dodala, da morajo poskusiti doseči preboj z mirovno pobudo, ker so to dolžni tistim, ki trpijo v Ukrajini.

Merklova se je v petek s Hollandom v Moskvi srečala z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, s katerim sta se pogovarjala o morebitnem novem mirovnem načrtu. Po srečanju so vse strani zatrdile, da je bilo konstruktivno, a podrobnosti niso razkrili. Predvsem naj bi iskali način, kako udejanjiti določila septembra lani v Minsku dogovorjenega sporazuma o prekinitvi ognja.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pogovore ocenil pozitivno in dejal, da so dobra podlaga za "določeno stopnjo optimizma za rešitev konflikta", mirovno pobudo pa podpirajo tudi proruski separatisti na vzhodu Ukrajine. "Zmeraj smo za pogajanja," je dejal vodja separatistov Denis Pušilin. Uporniki po njegovih besedah upajo, da bo nova prekinitev ognja lahko dejansko uspela, da pa je za to potreben dejanski nadzorni mehanizem.

Tudi ukrajinski predsednik Petro Porošenko, ki sta mu Merklova in Hollande v četrtek predstavila mirovni načrt, je pobudo ocenil optimistično. Po njegovem mnenju ima dobre možnosti za uspeh, ob tem pa dodal, da bi lahko novi načrt zagotovil večjo varnost v Evropi.

Dejal je tudi, da ni pripravljen na pogajanja s proruskimi separatisti, ki jih zahteva Rusija. "Želijo, da gremo v neposreden dialog s teroristi. Ne!" je bil odločen. Dodal je, da Ukrajina potrebuje prekinitev ognja in svobodne volitve. Hkrati je Zahod ponovno pozval k vojaški podpori.

Ukrajina je suverena država in ima pravico, da se brani. "V času konflikta smo dokazali, da z orožjem ravnamo odgovorno," je še dejal Porošenko. Menil je tudi, da bi pomanjkanje na vojaškem področju povzročilo eskalacijo konflikta na vzhodu Ukrajine. Ob tem je še dodal, da ne more sprejeti kakršnih koli sprememb t. i. demarkacijskih črt, začrtanih v mirovnem sporazumu iz Minska. "Protokol iz Minska ni samopostrežni bife v Bayerischer Hof hotelu," je bil odločen Porošenko in imel pri tem v mislih prizorišče münchenske varnostne konference.

Očitki Rusiji ostajajo
Čeprav je ponudila roko Moskvi, je Merklova danes ponovila očitke na račun Rusije, da je s svojim ravnanjem v Ukrajini kršila mednarodno pravo. "Tisti, ki želijo biti del mednarodne skupnosti, morajo sprejeti tudi njene vrednote," je zatrdila. Obenem je glede odnosa z Rusijo dejala, da si nihče ne želi nove delitve Evrope. "Varnost v Evropi želimo oblikovati z Rusijo, ne proti njej," je povedala kanclerka.

Za končanje ukrajinskega konflikta vojaška rešitev po oceni Merklove ni mogoča. "Prepričana sem, da tega konflikta ni mogoče rešiti vojaško," je poudarila in zato tudi ponovno zavrnila možnost dobave orožja Ukrajini za boj proti proruskim separatistom na vzhodu države. Po njenem mnenju bi moral Zahod proti Rusiji uporabiti gospodarski pritisk, ne pa krepiti ukrajinske vojske. S tem se je uprla vse glasnejšim pozivom ZDA za oboroževanje ukrajinskih sil.

Zgovorna je na primer izjava ameriškega republikanskega senatorja Johna McCaina, ki je za rusko poročevalsko agencijo Spotnik dejal, da so ZDA delno odgovorne, da ukrajinske sile vse povprek uporabljajo sporne kasetne bombe - ker ZDA (še?) niso v Kijev poslale "primernejšega" orožja. "Mislim, da če bi jih oborožili z orožjem, ki ga potrebujejo, ne bi imeli občutka, da morajo uporabiti kasetne bombe. Zato je to delno tudi naša krivda," je dejal McCain, predsednik senatnega odbora za oborožene sile.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je že novembra potrdila, da je ukrajinska vojska v naseljenih območjih na jugovzhodu Ukrajine uporabila kasetne bombe. HRW Kijevu očita, da ni preiskal nediskriminatorne uporabe kasetnih bomb od vojske proti civilistom na vzhodu države, ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk pa se je na obtožbe odzval, da ni dokazov o uporabi spornih bomb. Po mednarodni konvenciji Združenih narodov, ki je začela veljati leta 2010, je tovrstno strelivo prepovedano v več kot sto državah. A konvencije niso ratificirale ZDA, Rusija, Kitajska in tudi ne Ukrajina.

Vojaški svetovalci v Ukrajino?
McCain je še poudaril, da če se ZDA odločijo oborožiti Ukrajino, bo potrebno, da v državo odpotujejo ameriški vojaški svetovalci. "Potrebni bodo vojaški svetovalci. A to ne bi bilo neko veliko število in ne bi sodelovali v spopadih. Ameriških vojakov ne mislimo poslati v spopad, bomo pa Ukrajincem pomagali, da se sami obranijo." ZDA imajo omejeno število vojaških svetovalcev v Ukrajini že vse od začetka spopadov lani.

McCain je eden tistih, ki v Washingtonu glasno podpirajo ameriško oboroževanje Ukrajine, je pa to vprašanje v ZDA ta teden sprožalo kar nekaj napetosti med ameriškimi politiki. Bela hiša je tako sporočila, da še vedno "preučuje vse možnosti" in da še vedno zagovarja iskanje rešitve prek diplomatskih poti.

Ruski zunanji minister Lavrov je danes na konferenci v Münchnu krivdo za aktualne napetosti med Zahodom in Rusijo pripisal prav ZDA. Po njegovem mnenju za to sploh ni krivo dogajanje v Ukrajini, temveč potek dogodkov v zadnjih 25 letih. Kritičen je bil do "ameriške obsedenosti" z raketno obrambo v Evropi. ZDA je očital, da poskušajo doseči globalno prevlado in kršiti mednarodne dogovore ter nadzirati mednarodne odnose v Evropi.